Jedro

Tožnik je imel prijavljeno stalno prebivališče na naslovu C., kjer je imela prijavljeno stalno prebivališče tudi A. A. Iz navedenega izhaja, da sta bila tožnik in A. A. na podlagi uradnih evidenc evidentirana na istem naslovu in sta bila 30. 6. 2019 po predpisih o prijavi prebivališča stalno prijavljena na istem naslovu. Prijava stalnega ali začasnega bivališča v enem ali več gospodinjstev je eden od zakonskih pogojev za opredelitev kmečkega gospodinjstva (drugi odstavek 69. člena ZDoh-2).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski, tudi davčni organ) odločila, da je tožnik za leto 2019 član skupnega gospodinjstva s skupnim dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 6.542,64 EUR. Člana kmečkega gospodinjstva na dan 30. junija 2019 sta A. A. in B. B. Tožniku se določi davčna osnova od dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 3.403,47 EUR. Skupni katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj vseh članov kmečkega gospodinjstva za leto 2019 znaša 1.624,72 EUR. V davčno osnovo za odmero dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti za leto 2019 se tožniku všteva 944,51 EUR katastrskega dohodka. Kmečko gospodinjstvo je v letu 2019 prejelo 4.917,92 EUR drugih dohodkov v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, od tega je bila ob izplačilu teh dohodkov obračunana in odtegnjena predhodna akontacija dohodnine v višini 491,79 EUR. Tožniku se za leto 2019 določi davčna osnova od drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 2.458,96EUR in obračuna in odtegne predhodna akontacija dohodnine, ki se šteje za akontacijo dohodnine, pripisano tem dohodkom, v višini 245,90 EUR. Odločeno je bilo tudi, da tožnika bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka. Davčnemu organu posebni stroški niso nastali. Pritožba ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se davčni organ sklicuje na 69. člen, 70. člen, 71. člen, 72. člen, 73. člen in 147. člen Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) ter na prvi odstavek 129. člena, 313. člen, 315. člen in 316. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2)

2. Pritožbeni organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Na podlagi prvega odstavka 69. člena ZDoh-2 se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu. Kmečko gospodinjstvo po tem zakonu je skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na tem naslovu, niso najeta delovna sila, ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 EUR (drugi odstavek). Šteje se, da v okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča na podlagi drugega pravnega naslova (trinajsti odstavek). Na podlagi 70. člena ZDoh-2 se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih oziroma v panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. V skladu s prvim odstavkom 71. člena ZDoh-2 je davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega zakona za pridelavo na zemljiščih katastrski dohodek, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja. Na podlagi prvega odstavka 72. člena ZDoh-2 se katastrski dohodek posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, pripiše za zemljišča, kijih ima pravico uporabljati. Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu (četrti odstavek). Tožniku z izpodbijano odločbo obveznosti iz kmetijstva za leto 2019 niso bile odmerjene, marveč mu je bila za leto 2019 določena davčna osnova, v katero se všteva katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj in drugi dohodki iz 70. člena ZDoh-2, ter obračunana in odtegnjena predhodna akontacija dohodnine, ki se šteje za akontacijo dohodnine, pripisano tem dohodkom. Za opredelitev kmečkega gospodinjstva je torej bistveni pogoj najmanj 200 EUR skupnega dohodka članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. V konkretnem primeru je ta pogoj izpolnjen, zato sta v izreku izpodbijane odločbe poimensko navedena oba člana kmečkega gospodinjstva, ki stalno prebivata na naslovu C. in dosegata dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, poleg pritožnika še A. A. Katastrski dohodek se posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, pripiše za zemljišča, ki jih ima pravico uporabljati. Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. čl. ZDoh-2 pa je vsak posamezni dohodek, izplačan v davčnem letu, na katerega se odločba nanaša, ki se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva (69. člen ZDoh-2), v sorazmernem deležu glede na skupno število davčnih zavezancev v kmečkem gospodinjstvu.

3. Po podatkih davčnega organa je bil tožnik na dan 30. 6. 2019 zakupnik kmetijskih zemljišč v k. o. ... in k. o. ..., za katera mu je bil pripisan katastrski dohodek v višini 944,51 EUR. Zakup je urejen z zakupno pogodbo 18940, ki jo je tožnik 12. 12. 2018 sklenil s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Ker je bil tožnik na dan 30. 6. 2019 zakupnik kmetijskih zemljišč, za katera mu je pripisan katastrski dohodek in ker je imel na dan 30. 6. 2019 stalno prebivališče prijavljeno na istem naslovu kot A. A., ki je imela za leto 2019 tudi dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, je tožnika šteti kot člana kmečkega gospodinjstva na navedenem naslovu. Ker je kmečko gospodinjstvo v letu 2019 prejelo 4.917,92 EUR obdavčljivih subvencij (prejemnica subvencij je bila A. A.), so subvencije v enakem delu pripišejo obema članoma kmečkega gospodinjstva, torej tudi tožniku. Ne glede na to, da so drugi dohodki (subvencije), izplačani za namene opravljanja kmetijske dejavnosti le enemu članu kmečkega gospodinjstva, se kot del davčne osnove upoštevajo obema članoma kmečkega gospodinjstva, za katere se šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deležu. Ker je bil tožnik po stanju na dan 30. 6. 2019, ki se šteje kot presečni dan glede ugotavljanja lastništva kmetijskih in gozdnih zemljišč ter višine katastrskega dohodka, zakupnik kmetijskih zemljišč s pripisanim katastrskim dohodkom in ker je imel na presečni dan stalno prebivališče prijavljeno na istem naslovu, kot je imela stalno prebivališče prijavljeno tudi A. A., ki tudi ima dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, je bil tožniku kot članu kmečkega gospodinjstva pripisan sorazmerni del subvencije in ustrezna akontacija dohodnine, ki se tožniku upošteva pri Informativnem izračunu dohodnine za leto 2019. 4. Tožnik vlaga tožbo v kateri uvodoma povzema potek postopka in ugotovitve. Tožnik se sprašuje, na kakšni podlagi je davčni organ tako tožniku, kot tudi A. A. določil identično davčno osnovo, česar ne pojasni. Podane so bistvene kršitve določb postopka, saj upravni organ ni pojasnil osnove za izračun dohodnine. Zgolj A. A. je prijavljena v registru kmetijskih gospodarstev KMG MID ..., kot je razvidno iz izpiska z dne 26.2.2014. Naslov kmetijskega gospodarstva je C. Nosilec kmetijskega gospodarstva je A. A. Tožnik stanuje na naslovu C. Gre za večjo stanovanjsko hišo v izmeri 386,55 m2. Pritlična etaža je funkcionalno ločena na dve bivalni enoti. V enem od bivalnih enot živi A. A., v drugi pa je živela mama A. A., saj gre za manjše stanovanje z ločenim vhodom. Sedaj v tem stanovanju živi tožnik. Iz izvedeniškega mnenja izvedenca D. D. je razvidno, da ima pritličje dve bivalni enoti. Poleg sob ima vsaka bivalna enota tudi kopalnico, kuhinjo. Bivalna enota v kateri živi tožnik ima lasten električni števec. Tožnik nosi vse obratovalne stroške in plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tožnik ima z A. A. sklenjeno najemno pogodbo za drugo bivalno enoto. Tožnik ni član kmetijskega gospodinjstva in tudi nima dohodka od kmetijskega gospodarstva. B. B. je podjetnik posameznik z registrirano dejavnostjo: posredništvo, prodaja in druge storitve in posluje od 6. 5. 2013 dalje. Tožnik vodi dvostavno knjigovodstvo poslovnih knjig, kar je razvidno iz obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje od 1. 1. 2019 do 31.1 2. 2019 in letnega poročila za leto 2019. Davčni organ ni pravilno ugotovil dejanskega stanja, saj tožnik ne biva v kmetijskem gospodinjstvu z A. A. in ni zavezanec za plačilo kakršnihkoli davčnih obveznosti iz naslova kmetijskega gospodarstva A. A. Prijava A. A. in tožnika pri Upravni enoti Pesnica in B. B. na istem naslovu pa ne izkazuje, da živita v skupnem kmečkem gospodinjstvu, saj imajo lahko stanovanjske hiše več bivalnih enot, ki omogočajo ločeno bivanje. V obravnavanem primeru gre za eno stanovanjsko hišo z več bivalnimi enotami, ki nima več stanovanjskih številk. Gre za stanovanje 1 in 2 v stanovanjski hiši na naslovu C. Tožena stranka pa razen pavšalnih tolmačenj predpisov, ni opredelila temelja, za odmero dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti tožniku. Davčni organ k spisu prilaga iz REN, iz katerega je razvidno, da se na naslovu C. nahaja stavba št. 21, ki je enostanovanjska stavba, kar ne ustreza dejanskemu stanju in glede na dejstvo, da je tožnik že v pritožbah zoper predhodne odločbe izrecno navedel, da ne biva v t.i. skupnem kmetijskem gospodinjstvu in da živi v ločeni stanovanjski enoti, ki ima ločeno elektriko in ostale obratovalne stroške, bi moral davčni organ te navedbe preveriti na naslovu C. Tožnik prilaga izvedeniško mnenje. Davčni organ je tožniku obračunal previsoko dohodnino, ki ne ustreza dejanskemu stanju. Tožnik ne opravlja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pač pa je registriran kot podjetnik posameznik B. B., s. p. Sodišču predlaga, da na javni seji odpravi izpodbijano odločbo in odloči o povrnitvi stroškov postopka, kot so priglašeni, ter o povrniti preveč plačane dohodnine iz naslova pridobivanja subvencij in odmere dohodnine od katastrskega dohodka oziroma podrejeno, zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih obeh upravnih odločb. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. V pripravljalni vlogi tožnik navaja, da toženka ni argumentirano zavrnila tožnikovih navedb in da tudi ni predložila nobenih dokazov.

7. Na podlagi sklepa Upravnega sodišča RS I U 426/2021-11 z dne 21. 2. 2023 je v zadevi odločala sodnica posameznica.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter utemeljena s pravilnimi razlogi, ki jih navajata prvostopenjski in pritožbeni organ, zato se sodišče po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje. V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

10. V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je davčni organ za tožnika z izpodbijano odločbo za leto 2019 pravilno in zakonito določil davčno osnovo od dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kar izhaja iz ugotovitve davčnega organa, da sta na dan 30. 6. 2019 oba člana predmetnega kmečkega gospodinjstva, tožnik in A. A., imela prijavljeno stalno prebivališče na naslovu C. in opravljala osnovno kmetijsko in gospodarsko dejavnost. Tem ugotovitvam tožnik nasprotuje in navaja, da ni član navedenega kmečkega gospodinjstva, da dejavnost opravlja kot podjetnik posameznih in da davčni organ relevantnih okoliščin s tem v zvezi ni ustrezno obrazložil. 11. Na podlagi 70. člena ZDoh-2 se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo tudi drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti so opredeljeni v 69. členu ZDoh-2. V prvem odstavku 69. člena ZDoh-2 je določeno, da se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu. V drugem odstavku tega člena pa je opredeljeno kmečko gospodinjstvo, ki je po tem zakonu skupnost ene ali več fizičnih oseb, ki imajo na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče, niso najeta delovna sila, ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200,00 EUR.

12. Upoštevajoč predhodno navedeno pravno podlago, je po presoji sodišča pri ugotavljanju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti odločilno, ali fizična oseba spada v kmečko gospodinjstvo po določbi tega zakona, kot ga opredeljuje drugi odstavek 69. člena ZDoh-2. Poleg navedenega mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj in sicer, da se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 EUR. Na podlagi trinajstega odstavka 69. člena ZDoh-2 pa se šteje, da v okviru kmečkega gospodarstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča na podlagi drugega pravnega naslova. Šele po ugotovitvi, da sta v konkretnem primeru izpolnjena oba predhodno navedena zakonsko določena pogoja, je možno obdavčiti davčnega zavezanca na podlagi 69. člena in 70. člena ZDoh-2. 13. Glede na opredelitev kmečkega gospodinjstvo v drugem odstavku 69. člena ZDoh-2 je eden od zakonsko določenih pogojev, da gre za skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na tem naslovu, niso najeta delovna sila. Relevantno za opredelitev je prijava stalnega ali začasnega prebivališča na istem naslove. Za odločitev pa niso relevantna dejstva, kot so bivanje v stanovanjski enoti na podlagi najemne pogodbe, kakor tudi ne plačevanje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjske enote. Iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa po presoji sodišča jasno izhaja navedba ugotovljenega dejanskega stanja na dan 30. 6. 2019. Tožnik je imel prijavljeno stalno prebivališče na naslovu C., kjer je imela prijavljeno stalno prebivališče tudi A. A., čemur tožnik v tožbi ne ugovarja. Iz navedenega izhaja, da sta bila tožnik in A. A. na podlagi uradnih evidenc evidentirana na istem naslovu in sta bila 30. 6. 2019 po predpisih o prijavi prebivališča stalno prijavljena na istem naslovu, kot to določa 2. točka 2. člena Zakona o prijavi prebivališča in na tretji odstavek 8. člena Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2) ter tudi nista bila najeta delovna sila. Tožnik s tem v zvezi v tožbi navaja, da stanuje na naslovu C. v večji enostanovanjski stanovanjski hiši, ki ima dve stanovanjski enoti, kar izhaja iz izvedeniškega mnenja izvedenca D. D. Tožnik nosi vse obratovalne stroške in plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter ima z A. A. sklenjeno najemno pogodbo za drugo bivalno enoto. Iz uradnih evidenc je razvidno, da se na naslovu C. nahaja stavba št. 21, ki pa je enostanovanjska stavba, kar ne ustreza dejanskemu stanju, kot ga navaja tožnik, ki zatrjuje da gre za dve samostojni stanovanjski enoti v enostanovanjski stavbi. Po presoji sodišče navedeni tožnikovi ugovori niso utemeljeni. Fizična oseba spada v kmečko gospodinjstvo po določbah ZDoh-2 tudi, če živi v ločenem gospodinjstvu na istem naslovu. Davčni organ je v davčnem postopku pri odmeri obveznosti iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti vezan na uradno pridobljene podatke oz. na uradne evidence. Iz uradnih evidenc pa izhaja, da sta imela 30. 6. 2019 oba člana kmečkega gospodinjstva (tožnik in A. A.) prijavljeno stalno bivališče na naslovu C., kjer se nahaja stavba št. 21, ki je enostanovanjska stavba. Da ugotovljeno dejansko stanje ne ustreza pravilnemu dejanskemu stanju, na pravilnost odločitve ne vpliva, saj je bilo na strani tožnika, da stanje v katastru uskladi dejanskim stanjem v naravi, česar pa tožnik za obravnavano leto 2019 ni storil. Tožnik bi moral pravočasno popraviti podatke oz. jih uskladiti z dejanskim stanjem, kolikor bi želel, da se spremembe upoštevajo v letu 2019. Glede na predhodno navedeno je napačno tožnikovo stališče, da prijava A. A. in tožnika pri Upravni enoti Pesnica in B. B. na istem naslovu ne izkazuje, da živita v skupnem kmečkem gospodinjstvu, saj je prijava stalnega ali začasnega prebivališča v enem ali več gospodinjstev eden od zakonskih pogojev za opredelitev kmečkega gospodinjstva (drugi odstavek 69. člena ZDoh-2).

14. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, navedenega v obrazložitvi izpodbijane odločbe, nadalje izhaja tudi, da je v konkretnem primeru izpolnjen tudi drugi zakonsko določen pogoj in sicer, da se v konkretnem primeru vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarko dejavnost in da njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 EUR. Tožnik v tožbi ugovarja, da ni član kmetijskega gospodinjstva in da nima dohodka od kmetijskega gospodarstva, ker ima status samostojnega podjetnika posameznika z registrirano dejavnostjo: posredništvo, prodaja in druge storitve. Po presoji sodišča navedeni tožbeni ugovor ni utemeljen. V skladu z določbo trinajstega odstavka 69. člena ZDoh-2 se šteje, da v okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija za leto, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oz. zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega in gozdnega zemljišča. Iz obrazložitve odločb davčnih organov izhaja, da je bil tožnik po podatkih davčnega organa na dan 30. 6. 2019 na podlagi zakupne pogodbe 18940 z dne 12. 12. 2018 zakupnik kmetijskih zemljišč v k. o. ... in k. o. ..., za katera mu je bil pripisan katastrski dohodek v višini 944,51 EUR. Katastrski dohodek se posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, pripiše za zemljišča, ki jih ima pravico uporabljati. Tožnik pa v tožbi ne ugovarja, da nima s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS sklenjene zakupne pogodbe 18940 z dne 12. 12. 2018 in da ne bi imel predmetnih zemljišč v zakupu tudi na dan 30. 6. 2019. Ker je bil tožnik na dan 30. 6. 2019 zakupnik kmetijskih zemljišč, za katera mu je pripisan katastrski dohodek in ker je imel na dan 30. 6. 2019 tudi stalno prebivališče prijavljeno na istem naslovu kot A. A., ki je imela za leto 2019 tudi dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, je tožnika tudi po mnenju sodišča šteti kot člana kmečkega gospodinjstva na navedenem naslovu.

15. Po presoji sodišča tožnik neutemeljeno oporeka vsebini obrazložitev odločb davčnih organov, saj sta davčna organa navedla povsem konkretne razloge, iz katerih izhaja, da tožnik na dan 30. 6. 2019 izpolnjuje zakonsko določene pogoje iz drugega odstavka in iz trinajstega odstavka 69. člena ZDoh-2. Obrazložitev po presoji sodišča ustreza standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj so iz nje jasno razvidna relevantna dejstva, dokazi, presoja dokazov in navedena pravna podlaga za sprejeto odločitev davčnega organa. Iz odločb davčnih organov jasno izhaja obrazložitev okoliščin, ki se nanašajo na zgoraj navedeno pravno podlago za opredelitev dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Davčni organ je pravilno ugotovil, da tožnik izpolnjuje pogoje iz prvega dela prvega odstavka 69. člena ZDoh-2 in tudi, da v konkretnem primeru vsaj en člen kmečkega gospodarska opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, kot jo opredeljuje trinajsti odstavek 69. člena ZDoh-2. 16. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, sodišče v postopku tudi ni našlo očitanih kršitev ustavnih pravic in kršitev določb postopka ter tudi ne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Med strankama je sporna razlaga materialnega prava in sicer 69. člena in 70 člena ZDoh-2. 18. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.