Obveznost imenovanja pooblaščene osebe za varstvo OP v javnem sektorju

Datum

01.03.2023

Številka

07120-1/2023/93

Kategorije

Pooblaščene osebe za varstvo podatkov - DPO

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 7. 2. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje, glede tega, ali so konkretno Slovenski državni gozdovi, d.o.o. zavezani k imenovanju pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Z vidika elementov izpostavljenih spodaj, bi lahko domnevali, da velja obveznost določitve pooblaščene osebe za VOP tudi za Slovenske državne gozdove d.o.o.

Konkretnejši ter dokončni odgovor pa bi IP lahko podal le v okviru izvedbe inšpekcijskega oz. drugega upravnega postopka, v katerem bi celovito analiziral vso relevantno zakonodajo in dejstva na tem področju.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da obveznost določitve pooblaščene osebe izhaja iz prvega odstavka 45. člena ZVOP-2, ki določa da: »Pooblaščeno osebo določijo upravljavci in obdelovalci v skladu s prvim odstavkom 37. člena Splošne uredbe in vsi upravljavci in obdelovalci v javnem sektorju ter upravljavci in obdelovalci, ki obdelujejo osebne podatke iz 1. do 4. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona.

V zvezi s tem pa zakon v 5. členu podrobneje razjasni, da se kot javni sektor štejejo:

-državni organi,

-samoupravne lokalne skupnosti,

-nosilci javnih pooblastil v delu, kjer izvršujejo javna pooblastila,

-javne agencije,

-javni skladi,

-javni zavodi,

-univerze,

-samostojni visokošolski zavodi,

-zasebni vrtci in zasebne osnovne ter srednje šole, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe,

-samoupravne narodne skupnosti,

-Svet romske skupnosti Republike Slovenije in

-druge osebe javnega prava, ustanovljene z zakonom;

V zvezi z vašim vprašanjem ugotavljamo, da Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16, 36/21 – ZZIRDKG in 140/22 – ZSDH-1A; v nadaljevanju ZGGLRS) v 9. členu določa, da se za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovi družba Slovenski državni gozdovi, ki na podlagi 19. člena razpolaga z državnimi gozdovi in pridobiva gozdove v imenu in za račun Republike Slovenije. Družba pri tem uresničuje načela in cilje tega zakona.

Čeprav iz zakona izrecno ni jasno, ali gre pri Slovenskih državnih gozdih d.o.o. za pravno osebo javnega ali zasebnega prava (kljub temu, da je ustanovljena kot družba z omejeno odgovornostjo pa to ni razlog, da je ne bi bilo mogoče šteti kot osebo javnega prava), pa je namen zakonodajalca možno razbrati s komentarja na 12. člen ZGGLRS in sicer: »Zaradi dejavnosti, ki jo družba po tem zakonu opravlja v javnem interesu, to je gospodarjenje z državnim gozdom kot naravnim bogastvom, je nekatera statusna vprašanja oziroma vprašanja njenega upravljanja treba urediti drugače od zakona, ki ureja gospodarske družbe, kot splošnega predpisa ustanavljanja in upravljanja vseh gospodarskih družb.«

Glede na zgoraj izpostavljene razloge (namen zakonodajalca, način ustanovitve, cilji organizacije, razmerja med organizacijo in javnimi oblastmi in prerogativi organizacije), bi lahko trdili, da gre pri Slovenskih državnih gozdovih d.o.o. za vse elemente, po katerih bi jih lahko šteli kot »druge osebe javnega prava, ustanovljene z zakonom«, za katere velja obveznost določitve pooblaščene osebe iz 45. člena ZVOP-2.

Za presojo vprašanja, ali določen organ (četudi gospodarska družba) spada med »druge osebe javnega prava, ustanovljene z zakonom« in s tem v množico organov, ki jih 5. člen ZVOP-2 opredeli kot »javni sektor« je tako pomembno najprej ugotavljati, ali kumulativno izpolnjuje naslednja dva pogoja: (1) ali gre za osebo javnega prava (v tem delu; ali opravlja naloge v javnem interesu oz. izvaja javno oblast ter jo lahko glede na izpostavljene elemente identificiramo kot tako) in (2) ali je ustavljena z zakonom. V kolikor sta torej oba elementa pri delovanju konkretnega organa izpolnjena, je IP stališča, da se mora tak organ šteti med organe javnega sektorja in s tem upoštevati obveznosti, ki veljajo za ta sektor (med drugim tudi imenovanje pooblaščene osebe za VOP).

Kljub temu pa poudarjamo, da IP z gotovostjo in brez konkretnejše presoje vseh relevantnih okoliščin in predpisov, ki veljajo v vašem konkretnem primeru, ne more v okviru neobveznega mnenja dokončno presoditi, ali za Slovenski državni holding d.o.o. velja obveznost imenovanja pooblaščene osebe za varstvo OP ali ne. Podrobnejšo in konkretnejšo presojo, bi namreč lahko izvedli izključno le v okviru inšpekcijskega oz. drugega upravnega postopka.

V zvezi s tem pa dodatno opozarjamo še na odločbo IP v zadevi št. 090-49/2018 z dne 6. 5. 2018, kjer je IP pri presoji vprašanja, ali je družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o. zavezana postopati po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), zavzel stališče, da družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o. sodi med zavezance po 1. členu ZDIJZ kot tudi med druge osebe javnega prava.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

[1]Glej npr. Ivanjko, Š. (2003). Organiziranost gospodarskih javnih služb. Lex localis, 1(4), str. 1-14.

[2]Več o elementih, ki naj bi se upoštevali za presojo, ali je določen subject oseba javnega prava ali ne tudi Pirnat, R. (1999). Vrsta in značilnosti pravnih oseb: Pravne osebe javnega prava: sistem ali kaos. Podjetje in delo.