Jedro

Če se storilec ne zglasi na zaslišanje, na katero je bil pravilno vabljen, in izostanka ne opraviči, se šteje, da je umaknil zahtevo za sodno varstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilka je dolžna plačati sodno takso po tarifni številki 8407 v znesku 20,00 EUR (dvajset eurov) v roku 15 (petnajst) dni po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo zagovornika storilke za sodno varstvo zavrglo in storilki naložilo plačilo sodne takse; iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je zoper plačilni nalog prekrškovnega organa, ki je bil storilki izdan zaradi uvodoma navedenih prekrškov, zagovornik storilke vložil zahtevo za sodno varstvo, vendar storilka nato v postopku reševanja zahteve za sodno varstvo ni prišla na zaslišanje, na katero je bila pravilno vabljena, tako da je po določbi tretjega odstavka 61. člena Zakona o prekrških (ZP-1) šteti, da je zahtevo za sodno varstvo umaknila, zaradi česar jo je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo.

2. V pravočasni pritožbi proti temu sklepu izraža zagovornik nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo sodišča prve stopnje in uveljavlja, da vabila ni storilka osebno prejela, tako da se ni mogla zagovarjati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zahtevo storilke za sodno varstvo, ki jo je v njenem imenu vložil njen zagovornik, pravilno in utemeljeno zavrglo, saj spisovni podatki potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, navedene v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Kljub drugačnemu pritožbenemu uveljavljanju je bila na zaslišanje, razpisano 13. 9. 2013 ob 9.15 uri, storilka pravilno vabljena, saj ji je bilo vabilo na to zaslišanje osebno vročeno 22. 8. 2013 (vročilnica, priloga k listovni številki 12), vendar se na zaslišanje ni zglasila, čeprav je bila v vabilu opozorjena, da bo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZP-1 (listovna številka 12), če se na vabilo ne bo odzvala in svojega izostanka tudi ne bo opravičila, štelo, da je zahtevo za sodno varstvo umaknila. Zagovornik v pritožbi niti ne zatrjuje, da bi storilka svoj izostanek kakorkoli opravičila; že navedeni tretji odstavek 61. člena ZP-1 pa uveljavlja načelo sodelovalne dolžnosti storilke v postopku reševanja zahteve za sodno varstvo, da bi se izognila predpisanim sankcijam, to je že navedeni domnevi o umiku zahteve za sodno varstvo, zaradi česar so pritožbene navedbe zagovornika v nasprotju z veljavno ureditvijo reševanja zahtev za sodno varstvo. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve zagovornika storilke za sodno varstvo pravilna in zakonita, prav tako pa z njo ni bila storjena nobena kršitev, na katero je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

5. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zagovornika storilke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

6. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je dolžna storilka na podlagi določbe 147. člena ZP-1 plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 eurov po tarifni številki 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v roku 15 dni po prejemu poziva za plačilo sodne takse, da ji ne bodo ti stroški pritožbenega postopka prisilno izterjani.