Jedro

Upnik je za dolžnika dobavljal nasipni material, za katerega ni predložil certifikata o ustreznosti dobavljenega materiala, posledično pa naročnik dolžniku ustreznosti tega vgrajenega materiala ne prizna. Poleg tega je upnik za dolžnika rušil obstoječi objekt in odpeljal ruševine, a evidenčnih listov gradbenih odpadkov, ki so sestavni del dokumentacije za izdajo uporabnega dovoljenja, ni predložil. Posledično dolžnik sovjemu naročniku ne more izdati končne situacije za opravljeno delo. S temi trditvami je torej dolžnik trdil, da upnik ni v celoti izpolnil svojih obveznosti in tako zanikal obstoj temelja za nastanek upnikove terjatve. S tem je zatrjeval takšno pravno pomembno dejstvo, ki bi, če bi se izkazalo za resnično, lahko pripeljalo do zavrnitve upnikovega tožbenega zahtevka v pravdi. Ker gre za negativno dejstvo, dolžniku dokazov o tem ni bilo potrebno predlagati.

Presoje, ali dolžnikov ugovor vsebuje vse potrebne elemente po materialnem pravu in ali bo s predlaganimi dokazi, kadar je dokazno breme na njem, s svojim ugovorom tudi uspel, ne opravlja sodišče v izvršilnem postopku (na podlagi verodostojne listine), ampak se ta opravi šele v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani.

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščenki pravočasno pritožil. Meni, da bi dolžnik za svoje trditve moral ponuditi dokaze, saj ne gre za negativna dejstva, zato njegov ugovor ni bil obrazložen. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo upnika vztraja, da terjatve upnika zaradi odsotnosti izjav o lastnostih dobavljenih materialov in evidenčnih listov gradbenih odpadkov, kot to zahtevata 9 alineja petnajstega odstavka 14. člena Gradbenega zakona in drugi odstavek 5. člena Zakona o gradbenih proizvodih, niso sklepčne. Predlaga še dokaze za svoje trditve.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pred vložitvijo predloga za izvršbo o upnikovi terjatvi še ni odločeno, domnevni obstoj upnikove terjatve izhaja trditev upnika o obstoju verodostojne listine in obstoju temelja zahtevka. Sodišče zato v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZIZ dolžniku šele s sklepom o izvršbi naloži, da v roku poravna terjatev ter hkrati dovoli izvršbo v poplačilo te terjatve. Sodišče v primeru, ko dolžnik sklep o izvršbi v celoti ali v delu, v katerem mu je naloženo plačilo terjatve, izpodbija z obrazloženim ugovorom, razveljavi sklep o izvršbi, ter odloči, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Ugovor pa je obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ), sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen. Zatrjevati mora pravno pomembna dejstva, ki bi, če bi se v morebitni pravdi izkazala za resnična, lahko privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka. Glede na navedeno je lahko neobrazložen le tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za svoje trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi. Pri ocenjevanju izpolnjevanja kriterijev obrazloženosti ugovora pa je treba upoštevati tudi pravila o dokaznem bremenu. Če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov o tem v izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku in ne na dolžniku (tako Ustavno sodišče RS v odločbi opr. št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007).

7. V konkretnem primeru je dolžnik v ugovoru navedel, da sta z upnikom sodelovala na dveh objektih, a ima dolžnik zaradi upnika velike težave glede prevzema del s strani naročnika. Pojasnil je, da je upnik za dolžnika dobavljal nasipni material, za katerega ni predložil certifikata o ustreznosti dobavljenega materiala, posledično pa naročnik dolžniku ustreznosti tega vgrajenega materiala ne prizna. Poleg tega je upnik za dolžnika rušil obstoječi objekt in odpeljal ruševine, a evidenčnih listov gradbenih odpadkov, ki so sestavni del dokumentacije za izdajo uporabnega dovoljenja, ni predložil. Posledično dolžnik sovjemu naročniku ne more izdati končne situacije za opravljeno delo. S temi trditvami je torej dolžnik trdil, da upnik ni v celoti izpolnil svojih obveznosti in tako zanikal obstoj temelja za nastanek upnikove terjatve. S tem je zatrjeval takšno pravno pomembno dejstvo, ki bi, če bi se izkazalo za resnično, lahko pripeljalo do zavrnitve upnikovega tožbenega zahtevka v pravdi. Ker gre za negativno dejstvo, dolžniku dokazov o tem ni bilo potrebno predlagati.

8. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor materialnopravno pravilno ocenilo kot obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine bi zahteva po popolni sklepčnosti ugovora pomenila preveliko neravnotežje strank v korist upnika. Upnik izvršbo predlaga na podlagi verodostojne listine brez njene predložitve in dodatne obrazložitve (upnik temelja zahtevka v predlogu za izvršbo ni opredelil), pri čemer se preizkus sklepčnosti njegovega predloga ne opravi (več o tem A. Galič, Pravosodni bilten 2/2008, stran 18-23). Presoje, ali dolžnikov ugovor vsebuje vse potrebne elemente po materialnem pravu in ali bo s predlaganimi dokazi, kadar je dokazno breme na njem, s svojim ugovorom tudi uspel, ne opravlja sodišče v izvršilnem postopku (na podlagi verodostojne listine), ampak se ta opravi šele v pravdnem postopku.

9. Ker niso podani zatrjevani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za končno odločbo v pravdnem postopku.