Jedro

Sodišče druge stopnje je v svoji sodbi pravilno poudarilo, da mora druga tožena stranka pri svojem poslovanju ravnati s postroženo skrbnostjo dobrega strokovnjaka (2.odst. 18.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Še posebno skrbno mora poslovati, kadar izplačuje denar tretji osebi, da na ta način zaščiti pravice lastnika knjižice. Taka skrbnost pa ni bila podana, če je delavka druge tožene stranke omogočila, da je dvignila denar s hranilne knjižice namesto lastnika pooblaščenka, ne da bi bil v knjižici podpis lastnika, ki potrjuje obstoj pooblastilnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo toženima strankama nerazdelno plačilo zneska 121.200,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.10.1991 dalje do plačila ter povračilo pravdnih stroškov v znesku 64.790,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila. Pritožbo druge tožene stranke BANKE je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Druga tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje tako spremeni, da tožbeni zahtevek proti drugi toženi stranki zavrne, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da sodba sodišča prve stopnje ni obrazložena, v sodbi sodišča druge stopnje pa so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in si med seboj nasprotujejo, nasprotja pa so tudi med razlogi o vsebini listin in zapisnikov ter med samimi listinami oziroma zapisniki. Poudarja, da je bila pogodba o depozitu med tožnikom in drugo toženo stranko nedvomno sklenjena in zanjo ni bistven tožnikov podpis na pristopnici in hranilni knjižici. Zaradi poškodovane prve hranilne knjižice, ki jo je tožnik podpisal, je bila dne 14.7.1986 izdana druga hranilna knjižica z isto številko, saj gre za isto hranilno vlogo. Odsotnost podpisa v drugi hranilni knjižici zato nima pravnih posledic. Tožeča stranka se, odkar je hranilno vlogo odprla, zanjo ni več zanimala. Z njo je izključno poslovala prva tožena stranka na podlagi pooblastila, ki je bilo dano ob izdaji prve hranilne knjižice in je trajalo do preklica.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji tudi ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo. Tudi uveljavljene kršitve določb pravdnega postopka iz 13.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP niso podane. Sodbi sodišč prve in druge stopnje vsebujeta razloge o vseh odločilnih dejstvih. Zatrjevanih nasprotij v sodbi sodišča druge stopnje tožena stranka v reviziji ni konkretizirala in revizijsko sodišče tako ni moglo preizkusiti utemeljenosti ugovorov tožene stranke.

Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, pa je bilo pri odločitvi tudi materialno pravo pravilno uporabljeno. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je bila v letu 1986 pri drugi toženi stranki odprta hranilna knjižica na ime tožnika. Knjižico je podpisal tožnik, podpisala pa jo je tudi prva toženka (njegova žena) kot pooblaščenka. Ko je bila ta knjižica uničena, je bil saldo prenešen na drugo knjižico, izdano pod isto številko na tožnikovo ime. V tej knjižici je le podpis prve toženke, ni pa podpisa tožnika kot lastnika. Tožnik ob izdaji prve hranilne knjižice tudi ni podpisal pristopnice, iz katere je razviden pooblaščenec. Sodišče druge stopnje je v svoji sodbi pravilno poudarilo, da mora druga tožena stranka pri svojem poslovanju ravnati s postroženo skrbnostjo dobrega strokovnjaka (2.odst. 18.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Še posebno skrbno mora poslovati, kadar izplačuje denar tretji osebi, da na ta način zaščiti pravice lastnika knjižice. Taka skrbnost pa ni bila podana, če je delavka druge tožene stranke omogočila, da je dvignila denar s hranilne knjižice namesto lastnika pooblaščenka, ne da bi bil v knjižici podpis lastnika, ki potrjuje obstoj pooblastilnega razmerja. Okoliščina, da je bila sedanja knjižica izdana namesto prejšnje, ki je podpis lastnika vsebovala, ne more biti odločilna. Druga tožena stranka je očitno izdala sedanjo knjižico na tožnikovo ime brez tožnikovega sodelovanja. Nepravilno poslovanje druge tožene stranke je omogočilo prvi toženki, da je s tožnikove hranilne knjižice dvignila vtoževani znesek v času, ko je med zakoncema prišlo do dejanskega razpada njune zakonske skupnosti. Tako tožnik ni mogel razpolagati z denarjem, ki izvira iz njegove poslovne dejavnosti, položen pa je bil s posredovanjem prve toženke na tožnikovo hranilno knjižico. Zato je podana tudi odškodninska odgovornost druge tožene stranke za tožniku nastalo škodo.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).