Jedro

Pri izdaji regulacijskih začasnih odredb je posebej poudarjena potrebnost restriktivnega pristopa, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Ker gre za regulacijsko začasno odredbo, mora sodišče, ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke, zelo omejevalno razlagati pojme "grozeče nasilje" oziroma "nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda". Upnice niso oproščene svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode, če vse to za njih ne predstavlja pretežkega dodatnega bremena oziroma bi bila njena opustitev očitno nerazumna. Sodna intervencija z izdajo regulacijske začasne odredbe, je prav zaradi posega v pravice nasprotne stranke, lahko le skrajni ukrep, saj ni in ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Zato je upnicam delovanje v skladu s skrbnostjo narekovalo, da pozovejo čim večje število dobaviteljev k podaji ponudb, predvsem v primeru, ko ne dobijo odziva, ne prejmejo odgovora oziroma dobijo negativen odgovor od tistih, na katere so se že obrnile.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnice so dolžne prvi dolžnici v roku 8 dni nerazdelno povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 895,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je ugovor prve dolžnice z dne 27. 10. 2021 utemeljen (I. točka izreka), sklep o izdani začasni odredbi Zg 23/2021 z dne 15. 10. 2021 v celoti razveljavilo in predlog upnic zavrnilo (II. točka izreka), upnicam pa naložilo, da v roku 8 dni od vročitve sklepa, solidarno povrnejo prvi dolžnici stroške postopka zavarovanja v višini 813,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sklep so se pritožile upnice, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Pritožbenemu sodišču so predlagale, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor prve dolžnice zavrne in prvemu dolžniku naloži v plačilo stroške postopka zavarovanja oziroma podredno da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevale so povračilo pritožbenih stroškov.

3. Prva dolžnica je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

_Postopek na prvi stopnji_

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 10. 2021 odredilo zavarovanje z začasno odredbo in 1) prvi dolžnici odredilo upoštevanje in spoštovanje a) Pogodbe za poslovni odjem (VPO) o prodaji in nakupu električne energije št. 10300429 z dne 9. 12. 2020, skupaj s tremi aneksi k tej pogodbi, in sicer eden z dne 9. 12. 2020 ter dva z dne 24. 5. 2021, b) Pogodbe za poslovni odjem (VPO) o prodaji in nakupu električne energije št. 03 z dne 24. 5. 2021, skupaj z dvema aneksoma k tej pogodbi z istega dne, ter c) Pogodbe za poslovni odjem (VPO) o prodaji in nakupu električne energije št. 04 z dne 24. 5. 2021, skupaj z dvema aneksoma z istega dne (v nadaljevanju: Pogodba o dobavi električne energije); ter 2) drugi dolžnici prepovedalo izvesti odklop od omrežja električne energije, ki bi temeljil na odpovedi pogodbe o dobavi elektrike upnicam s strani prve dolžnice in ki se nanaša na 19 merilnih mest po Pogodbah o dobavi električne energije. Hkrati je odločilo: - da bo za primer kršitve dolžnici ali dolžnicama izreklo denarno kazen v znesku 50.000,00 EUR, ki se bo izterjala z rubežem denarnih sredstev na TRR, - upnicam naložilo, da v roku 30 dni vložijo tožbo, s katero bodo opravičile izdano začasno odredbo ter sodišču predložijo dokazilo o tem, - da ta začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti odločitve, izdane v postopku na opravičbo začasne odredbe, in - odločitev o stroških pridržalo za posebni sklep.

6. Zoper tako izdano začasno odredbo je ugovor vložila prva dolžnica in ugovarjala, da nedenarna terjatev upnic ne obstoji, da upnicam brez začasne odredbe ne more nastati težko nadomestljiva škoda, prva dolžnica pa bo zaradi izdane začasne odredbe utrpela hujše neugodne posledice od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe morebiti nastale upnicam.

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru prve dolžnice ugodilo ter izdano začasno odredbo razveljavilo zoper obe dolžnici (ker ni podlage za odreditev ukrepa zoper prvo dolžnico, posledično tudi ni podlage zoper drugo dolžnico). Presodilo je namreč, da je prva dolžnica s svojimi močnejšimi argumenti v ugovoru uspela izpodbiti tako verjetnost obstoja terjatve upnic kakor tudi trditve upnic, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode oziroma da prva dolžnica z izdajo začasne odredbe ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upnicam.

_O pritožbenih razlogih_

8. Upnice (kot kupci) in prva dolžnica (kot prodajalec) so imele sklenjene Pogodbe o dobavi elektrike (A4, A5 in A6). Prva dolžnica se je s temi pogodbami zavezala, da bo upnicam dobavljala električno energijo po v naprej dogovorjenih cenah, veljavnih do 31. 12. 2021. 9. Iz dopisa prve dolžnice, na katerem je naveden datum 29. 9. 2021 (A7) izhaja, da je bila prva upnica obveščena, da zaradi spremenjenih okoliščin (dvig cen električne energije na veleprodajnem trgu) skladno z določbo 8. člena pogodb1 odpoveduje sklenjene Pogodbe o dobavi električne energije. Z dopisom z dne 30. 9. 2021 (A8) je bila prva upnica s strani druge dolžnice2 nato obveščena, da jo bo po osmem dnevu od datuma vročitve obvestila (kot datum vročitve je na dokumentu naveden dan 7. 10. 2021; op. pritožbenega sodišča) odklopila iz omrežja zaradi odpovedi pogodbe o dobavi elektrike s strani prve dolžnice, razen če bo prejela obvestilo o preklicu odstopa od pogodbe, novo pogodbo o dobavi z izbranim dobaviteljem ali zahtevo za zasilno oskrbo po 44. členu Energetskega zakona - EZ-1. 10. Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve so določeni v 272. členu ZIZ. Sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Poleg izkazane verjetnosti terjatve mora upnik za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve izkazati še eno od alternativno določenih predpostavk iz drugega ali tretjega odstavka 272. člena ZIZ tj. da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode oziroma da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

11. Izdana začasna odredba je regulacijska, namen katere je začasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe). Bistvo regulacijske začasne odredbe je v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka nenadomestljive (težko nadomestljive) škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ).3 Pri izdaji regulacijskih začasnih odredb je posebej poudarjena potrebnost restriktivnega pristopa, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev.

12. Upnice so v okviru zatrjevanja nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v predlogu navajale, da opravljajo hotelsko dejavnost v več hotelih v središču Ljubljane ter oddajajo v najem številne poslovne prostore, zato bi jim odklop električne energije povzročil veliko gospodarsko škodo, saj bi se jim s tem popolnoma onemogočilo opravljanje njihove dejavnosti, med najemniki poslovnih prostorov pa bi se povzročilo veliko nezadovoljstva. Upnice so navajale tudi, da se trudijo in kontaktirajo številne ponudnike električne energije, da jim čim prej pripravijo ponudbe, vendar niso najbolj uspešni oziroma prejemajo nesprejemljive ponudbe.

13. Prva dolžnica je v zvezi z nastankom škode v ugovoru navedla, da upnicam brez začasne odredbe ne more nastati zatrjevana škoda zaradi odklopa iz omrežja, saj ob njihovem skrbnem ravnanju do odklopa iz omrežja in zatrjevanih negativnih posledic sploh ne more priti, to lahko zelo enostavno preprečijo kadar koli, brez začasne odredbe in sodne intervencije. Nadalje je trdila, da jim lahko škoda nastane le v primeru skrajno neskrbnega ravnanja upnic, ko bi zavestno opustile dolžnost preprečevanja škode in bi kljub vedenju, da lahko kadar koli zamenjajo dobavitelja in s tem preprečijo odklop iz omrežja, same povzročile odklop iz omrežja in s tem zatrjevane posledice - upnice lahko namreč na trgu prosto izbirajo dobavitelja električne energije in tudi v primeru kot je ta, lahko pravočasno izberejo drugega dobavitelja, kar je celo stvar dolžne skrbnosti in vestnega ravnanja odjemalca, da prepreči odklop iz omrežja in s tem povezano morebitno škodo. Upnice so bile opozorjene, da se bo izvedel odklop, vendar bi s svojim lastnim skrbnim ravnanjem tj. da si izberejo drugega dobavitelja električne energije, dosegle to, kar želijo doseči s pomočjo začasne odredbe. Isti dan so namreč na svojih spletnih straneh Agencija za energijo, SODO in druga dolžnica objavili navodila, kako ravnati v primeru, če dobavitelj zaradi spremenjenih okoliščin odpove pogodbo o dobavi elektrike in svetovali, da odjemalec nemudoma in aktivno pristopi k izbiri drugega dobavitelja in z njim sklene pogodbo. Prva dolžnica je še trdila, da upnicam prav zaradi vsega navedenega nenadomestljiva škoda ne more nastati in lahko normalno poslujejo dalje, če pa bi novemu dobavitelju morali plačevati višjo ceno električne energije, pa gre le za premoženjsko škodo v višini morebitne razlike v ceni, kar ni nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda. Prva dolžnica je še navedla, da ji zaradi razlik v cenah le v zvezi z dobavo upnicam, nastajajo velike izgube, ki jih ocenjuje v višini 11.686,12 EUR tedensko.

14. V odgovoru na ugovor so nato upnice v zvezi z možnostjo pridobitve novega dobavitelja ponudile dodatne trditve, da konkurenčni dobavitelji celotne ponudbe ne morejo izdelati v enem dnevu, saj gre za postopek, ki terja svoj čas, saj jim mora tudi SODO posredovati relevantne podatke, kar vse v praksi traja tudi en teden, kar bi potrdila E. E., ki je poskušala pridobiti ponudbe. Tako so se upnice že 6. 10. 2021 obrnile na ponudnika A. in B., ki sta jim odgovorila, da ponudb ne izdajata. Upnice so se obrnile tudi na prvega dolžnika, ki je prav tako odgovoril, da ni v stanju dati novih ponudb, zato so upnice kontaktirale druge dobavitelje telefonsko in po e-mailu in vsi so jih obvestili, da zaradi izjemnega nihanja dnevnih cen, ne morejo dati ponudbe in da ne sklepajo pogodb z novimi strankami. Kot dokaz temu so upnice priložile povpraševanja poslana A. in C., iz katerih je razvidno, da so upnice zaprosile za čimprejšnjo prejeto ponudbo. Nadalje so upnice trdile, da čeprav je vzrok za nastalo situacijo na strani prve dolžnice, so si one prizadevale ravnati skrbno in pridobiti novega dobavitelja električne energije, kar jim je uspelo šele novembra, ko so 8. 11. 2021 prejele ponudbo s strani D. d. o. o. iz N., a po štirikrat višjih cenah kot izhajajo iz Pogodb o dobavi električne energije. Ker upnice kljub prizadevanjem v postavljenem roku 8 dni niso prejele novih ponudb, je bila po njihovem mnenju začasna odredba nujna za preprečitev nastanka nenadomestljive škode. Upnice so še navedle, da bi jim bo ob odklopu iz električnega omrežja dnevno nastajala premoženjska škoda v višini 54.000,00 EUR zaradi neposlovanja hotelske in gostinske dejavnosti, nastala pa bi jim tudi nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda upnic v petih hotelih v Ljubljani, prav v času predsedovanja Slovenije Svetu EU.

15. Prva dolžnica je nato v vlogi z dne 3. 12. 2021, ki jo je poimenovala „replika na odgovor na ugovor“ (v nadaljevanju replika) _v zvezi s škodo_4 le ponovila svoje stališče o tem, da bi upnice lahko in morale pridobiti novega dobavitelja električne energije in da tega v okviru svojih trditev v predlogu in odgovoru na ugovor niso izkazale. Dodatno je opozorila le, da je končnim odjemalcem na trgu vedno na voljo možnost zasilne oskrbe, ki jo omogoča 32. člen Zakona o oskrbi z električno energijo – ZOEE oziroma pred tem 44. člen EZ-1. 16. V izpodbijanem sklepu je v zvezi s škodo sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljilo na tem, da so upnice bile dolžne pravočasno izbrati drugega dobavitelja, zato že iz tega razloga do odklopa ne more priti, kar je dodatno podkrepilo s tem, da so upnice same predložile ponudbo dobavitelja D. d. o. o., N. (A15), ki izkazuje, da so 8. 11. 2021 že razpolagale z (novim) dobaviteljem, ki jim je pripravljen izvajati dobavo z navedenim dnem, sama razlika v ceni, ki jo ponuja novi dobavitelj, pa na nevarnost odklopa in posledično zatrjevanega nastanka težko nadomestljive oziroma nenadomestljive škode ne izkazuje, zato tudi ne more biti predmet zavarovanja, kot ga uveljavljajo upnice. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da so ostale neprerekane trditve iz ugovora, da upnice niso ne trdile in ne izkazale, da bi jim katerikoli od preostalih dobavitelje odklonil dobavo električne energije. Upnice so predložile le zaprosilo za ponudbo C. (A14), niso pa navedle, kakšen odgovor so dobile. Če je le en ponudnik (A.) odklonil izdajo ponudbe, ob vseh ostalih ponudnikih to ne opravičuje izdajo začasne odredbe, kot tudi ne dejstvo, da je izdajo ponudbe zavrnila prva dolžnica, saj je ta upnice že pred tem obvestila, da ni zmožna izpolnjevati Pogodb o dobavi električne energije.

17. Pritožbeno sodišče se s tako presojo sodišča prve stopnje strinja. Ker gre za regulacijsko začasno odredbo, mora sodišče, ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke, zelo omejevalno razlagati pojme „grozeče nasilje“ oziroma „nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda“. V današnjem vsakdanjem življenju in tudi pri izvajanju katerekoli (še tako majhne) poslovne dejavnosti je električna energija brez dvoma nepogrešljiva, zato je lahko že začasen in kratkotrajen odklop iz omrežja električne energije nesorazmerno škodljiv, ne glede na razlog, zaradi katerega bi do odklopa prišlo. Prav zaradi tega pa morajo vsi gospodarski subjekti pri dobavi električne energije in v zvezi z njo ravnati s toliko večjo skrbnostjo, kar velja še posebej v primeru, če jim grozi morebitni odklop iz omrežja. V obravnavanem primeru so bila poglavitni vzrok za tako pretečo grožnjo neposredno sicer res dejanja prve dolžnice – odstop od Pogodb o dobavi električne energije in posredovanje obvestila o odstopu distributerju tj. drugi dolžnici (ali so bila ta dejanja upravičena in utemeljena, se bo presojalo v že sproženih pravdnih postopkih, v tem postopku pa se pritožbeno sodišče do tega ne bo opredeljevalo iz razlogov kot bodo pojasnjena v nadaljevanju). Vendar tudi v tem primeru upnice niso oproščene svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode, če vse to za njih ne predstavlja pretežkega dodatnega bremena oziroma bi bila njena opustitev očitno nerazumna. Upnice so bile torej v skladu s svojo dolžno skrbnostjo (6. člen Obligacijskega zakonika – OZ) dolžne narediti vse kar je mogoče, da preprečijo nastanek škode, do katerega bi prišlo z odklopom iz električnega omrežja. Kot izhaja iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje pa tega niso storile.

18. Upnice so v svojih vlogah (povzeto zgoraj) sicer navajale, da so poskušale pridobiti drugega dobavitelja. Navedle so, da so poslale povpraševanje na A., B., C. in prvo dolžnico, za kar so predložile dokazne listine in predlagale dokaz z zaslišanjem E. E. Ne glede na navedeno, tudi po presoji pritožbenega sodišča ob dejstvu, da je po javno dostopnih podatkih5 na trgu skupaj kar 19 dobaviteljev električne energije,6 s tem ustrezne skrbnosti, s katero bi morale delovati v smeri preprečitve škode, upnice v tem postopku niso izkazale. Upnice bi namreč morale v okoliščinah v katerih so se znašle, nemudoma pozvati dobavitelje k podaji ponudb in stremeti k temu, da čim prej vsaj z enim od njih sklenejo pogodbo o dobavi električne energije. Sodna intervencija z izdajo regulacijske začasne odredbe, katere namen je že opisan zgoraj, je prav zaradi posega v pravice nasprotne stranke, lahko le skrajni ukrep, saj ni in ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Zato je upnicam tudi po presoji pritožbenega sodišča delovanje v skladu s skrbnostjo narekovalo, da pozovejo čim večje število dobaviteljev k podaji ponudb, predvsem v primeru, ko ne dobijo odziva, ne prejmejo odgovora oziroma dobijo negativen odgovor od tistih, na katere so se že obrnile. Da sklenitev nove pogodbe traja tudi en teden,7 so upnice navedle same. To pa je v obravnavanem primeru (glede na čas, ko je prva upnica prejela obvestilo prve dolžnice o odstopu od pogodbe (29. 9. 2021; A7) do dne, ko naj bi za njena merilna mesta druga dolžnica izvedla odklop iz električnega omrežja (15. 10. 2021; A8), dovolj časa, da bi upnice lahko sklenile novo pogodbo z novim dobaviteljem.

19. Pri tem pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da iz dokaznih listin, ki so jih v spis vložile upnice same, izhaja, da je 29. 9. 2021 odpoved pogodbe prejela le prva upnica, saj je le ona naslovnica dopisa prve dolžnice (A7). Prav tako se Obvestilo o odklopu uporabnika sistema druge dolžnice z dne 30. 9. 2021 (A8) nanaša le na prvo upnico, saj je le ona naslovnica tega obvestila, v njem pa so tudi navedena le merilna mesta, ki izhajajo iz Pogodbe o dobavi električne energije med prvo upnico in prvo dolžnico (prim. A6 in A8). Druga in tretja upnica sta bili o odpovedi obveščeni šele preko elektronske pošte z dne 14. 10. 2021 (A16 in A 17). Šele tedaj ju je prva dolžnica obvestila, da odpoveduje njuni Pogodbi o dobavi električne energije in pozvala, da v roku treh dni zamenjata dobavitelja, saj bo sicer morala podati zahtevo za odklop distribucijskem operaterju. Obvestilo o odklopu uporabnika sistema v roku 15 dni od vročitve obvestila pa je bilo s strani druge dolžnice drugi in tretji upnici vročeno šele 3. 11. 2021 (A18 in A19). Vse navedeno izkazuje, da v času vložitve predloga za začasno odredbo, druga in tretja upnica o možnosti odklopa iz omrežja s strani druge dolžnice sploh še nista bili obveščeni, zato je njuno sklicevanje, da jima je že 15. 10. 2021 grozil odklop iz električnega omrežja in s tem povezana nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, neutemeljeno tudi iz tega razloga.

20. Pritožbeno sodišče se ob tem strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da zgolj razlika v ceni, ki jo ponuja nov dobavitelj, ne more predstavljati razloga za zavarovanje s predmetno začasno odredbo. Upnice namreč niso predlagale varstva denarne terjatve zaradi razlik v ceni, temveč varstvo nedenarne terjatve zaradi grozečega odklopa iz električnega omrežja. Prav zato so izostale tudi trditve o morebitni višini take razlike v ceni, zgolj navedba, da gre za štirikrat višje cene pa za izkaz višine škode ni dovolj. Sodišče namreč ni dolžno samo izračunavati višine izgub, ki bi lahko predstavljale škodo upnic, poleg tega pa upnice svojega zahtevka niso temeljile na tako nastali škodi, temveč na škodi, ki bi jim nastala zaradi odklopa iz električnega omrežja. Drugačne pritožbene trditve so neutemeljene.

21. Upnice v pritožbi nadalje neutemeljeno trdijo, da bi sodišče prve stopnje moralo v zvezi s pridobivanjem ponudb novih dobaviteljev zaslišati predvsem E. E., ki je ustno, po telefonu kontaktirala dobavitelje in F. F., zakoniti zastopnici prve in druge upnice, ker tega ni storilo pa je prišlo do kršitev njihove pravice do izjave. Upnice same so trdile, da so povpraševanje poslale le štirim dobaviteljem. Do tega se je pritožbeno sodišče že opredelilo in presodilo, da slednje ni bilo dovolj oziroma ni bilo skladno z dolžno skrbnostjo. Da bi v času pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe povpraševanje poslale tudi drugim dobaviteljem s sklicevanjem, da so bili opravljeni telefonski razgovori, pa je povsem pavšalno in nekonkretizirano. Tudi če je Varja Dolec po telefonu kontaktirala še druge dobavitelje, bi v skladu s trditvenim bremenom upnice morale določno navesti, s katerimi dobavitelji je opravila telefonski razgovor in kdaj. Trditvne podlage, ki je tako izostala, z zaslišanjem zakonitih zastopnic ni mogoče nadomestiti. Zaslišanje je namenjeno zgolj dokazovanju resničnosti prej podanih navedb in ne morebitnemu širjenju trditvene podlage.

22. Neutemeljen je zato tudi očitek o bistveni kršitvi določb po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni izvedlo naroka za glavno obravnavo. Iz drugega odstavka 58. člena v zvezi z 239. členom ZIZ izhaja, da če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka. Izvedba naroka v postopku zavarovanja torej ni obvezna, temveč ga sodišče izvede le, če oceni, da je to potrebno (kot je npr. za izvedbo dokaza z zaslišanjem). Ker sodišče prve stopnje zaslišanj pravilno ni izvajalo, očitana kršitev ni podana.

23. Pritožnice trdijo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker upnice niso imele možnosti odgovoriti na repliko prve dolžnice, sodišče prve stopnje pa naj bi svojo odločitev oprlo na navedbe prve dolžnice, ki jih je podala v tej repliki. Kot že navedeno, prva dolžnica v repliki v zvezi s škodo ni podala nobenih novih trditev, razen da je dodatno opozorila, da je končnim odjemalcem na trgu vedno na voljo možnost zasilne oskrbe, ki jo omogoča 32. člen ZOEE oziroma pred tem 44. člen EZ-1. Sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo na navedeno možnost, temveč je le v potrditev svojega stališča, da upnice niso izkazale nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, navedlo, da odklop iz električnega omrežja ni verjeten, ker lahko upnice to preprečijo z uporabo zasilne oskrbe po 32. členu ZOEE. Navedba možnosti zasilne oskrbe torej ni bil nosilni razlog odločitve sodišča prve stopnje, temveč je s tem svojo odločitev sodišče prve stopnje le podkrepilo.

24. Pravica do izjave je prav gotovo eden od pomembnejših elementov pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), bistven predpogoj za uresničevanje pravice do izjave v postopku pa je pravica do informacije, ki je stranka v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti, kar velja tudi za vloge, ki vsebujejo le pravna stališča nasprotne stranke, ki jih je zato treba stranki vročati, da bi lahko nanje odgovorila. Vendar po presoji pritožbenega sodišča opustitev vročitve vloge (replike) upnicam v konkretnem primeru kršitve pravice do izjave upnicam ne pomeni, saj v tej vlogi prva dolžnica ni podala novih navedb o odločilnih okoliščinah (ki so bile tudi sicer v domeni upnic), zakonske določbe, ki se nanašajo na zasilno oskrbno električne energije pa je sodišče prve stopnje uporabilo le v podkrepitev svoje odločitve – odločitev sodišča prve stopnje ne bi bila nič drugačna, tudi če tega razloga sploh ne bi uporabilo. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s stališčem upnic, da v času vložitve predloga za zavarovanje, zasilna oskrba pri upnicah sploh ne bi bila mogoča, saj je tedaj veljal 44. člen EU-1, ki je zasilno oskrbo omogočal le, če je končnemu odjemalcu veljavnost pogodbe o dobavi prenehala zaradi ukrepov, ki so posledica insolventnosti in nelikvidnosti dobavitelja, v vsakem primeru pa le odjemalcu gospodinjskega odjema in malemu poslovnemu odjemalcu, kar pa upnice niso. ZOEE je stopil v veljavo in se uporablja šele od 13. 11. 2021, kar pomeni, da se je sodišče prve stopnje napačno sklicevalo na določbo 32. člena ZOEE, ki šele od začetka veljavnosti dalje (torej po tem, ko je bila začasna odredba v obravnavanem primeru že izdana) določa, da je zasilna in nujna oskrba mogoča tudi v primeru, če končni odjemalec iz kakšnega drugega razloga izgubi status člana bilančne sheme, v skladu s predpisom, ki ureja delovanje trga z električno energijo. Vendar vse navedeno končne odločitve o zavrnitvi ugovora ne more spremeniti iz že podanih razlogov. Pritožbeni očitek o obstoju procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen.

25. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da upnice niso uspele izkazati verjetnega obstoja nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, kar je potrebno za izdajo regulacijske začasne odredbe. Ker so pogoji za izdajo začasne odredbe določeni kumulativno, kar pomeni, da ob neizkazanosti posameznega od njih, odredbe ni mogoče izdati, je utemeljenost ugovora prve dolžnice s tem podana. Pritožbeno sodišče se zato v pravilnost odločitve v zvezi z verjetnostjo obstoja nedenarne terjatve ni spuščalo.

26. S temi razlogi je sodišče druge stopnje odgovorilo na pravno odločilne pritožbene navedbe upnic (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ).

27. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker upnice s pritožbo niso uspele, same nosijo svoje stroške pritožbenega postopka. Pri tem morajo upnice povrniti stroške odgovora na pritožbo prve dolžnice nerazdelno (tretji odstavek 161. člena ZPP), ki jih je pritožbeno sodišče ocenilo kot potrebne (155. člen ZPP). Skladno z Odvetniško tarifo (OT) je prvi dolžnici priznalo 1200 točk za odgovor na pritožbo (6. tč. tar. št. 27 OT), 2% za materialne stroške (14. člen OT) in 22% DDV, ob vrednosti točke 0,60 EUR skupaj 895,97 EUR.

1 Iz 8. člena pogodb izhaja: „Če prodajalec ne bo mogel delno ali v celoti dobavljati kupcu električne energije po dogovorjeni dinamiki zaradi višje sile, izpada električne energije zaradi aktivnih ali pasivnih dejanj kupca, vladnih ukrepov ali drugih razlogov, ki niso predvidljivi oziroma ob sklenitvi pogodbe niso obstajali in jih pogodbeni stranki nista mogli poznati, z razumnimi stroški in napori pa jih ni mogoče preprečiti,.. je prodajalec prost izpolnjevanja obveznosti po tej pogodbi, in sicer delno ali v celoti do prenehanja zgoraj navedenih razlogov.“ 2 Druga dolžnica je v imenu SODO d. o. o., Ljubljana (Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo; v nadaljevanju SODO) distributer električne energije. 3 Prim. sklep VS RS II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008. 4 Do navedb prve dolžnice v repliki, ki se ne nanašajo na škodo, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo (npr. navedba v repliki, ki jo posebej izpostavlja pritožba, da je zaradi sprememb na trgu tudi tako velik dobavitelj kot je T. d. d. napovedal prenehanje opravljanja dejavnosti dobave električne energije z začetkom leta 2022; te trditve se nanašajo na terjatev in ne na škodo, saj so povezane z obstojem spremenjenih okoliščin). 5 Spletna stran SODO – https://sodo.si/sl/za-odjemalce/seznam-dobaviteljev-elektricne-energije. 6 Pri čemer, zaradi umika s trga, dobavitelj T. d. d. ni vštet. 7 Pri čemer iz izjave enega od dobaviteljev, ki jo je ugovoru priložila prva dolžnica (B6), izhaja, da je možno to urediti tudi v 3 dneh.