Jedro

Ker tožeča stranka izločitvene pravice ni pravočasno prijavila v stečajnem postopku, bi bilo mogoče zaključiti, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. Toda, ker je tožena stranka le del zahtevka pripoznala v odgovoru na tožbo, preostali del pa šele tekom pravde, je bilo o stroških postopka odločiti po uspehu v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep o stroških (3. točka izreka) potrdi.

Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave ugotovilo, da je tožeča stranka lastnica stanovanja št. 7 v stanovanjski hiši na parc. št. xx, vpisani pri vl. št. yy k.o. Š. in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izstaviti listino, primerno za vpis lastnine v zemljiško knjigo, sicer bo tako listino nadomestila sodba. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti njene stroške v znesku 143.000,00 SIT (3. točka izreka).

Proti stroškovni odločitvi sodišča prve stopnje se tožena stranka pritožuje in predlaga, da sodišče druge stopnje stroškovno odločitev spremeni tako, da tožniku naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Sodišče prve stopnje je pritožbo vročilo tožeči stranki, ki je vložila odgovor na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev ter priglasila pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi prvič trdi, da je bila prijava izločitvene pravice tožeče stranke nepotrebna in da je bila zato tudi pravda nepotrebna. Prej je tožena stranka trdila, da je tožeča stranka dolžna nositi pravdne stroške zato, ker je izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavila prepozno, kajti če bi jo prijavila pravočasno, pravda ne bi bila potrebna, ker bi se zadeva uredila v stečajnem postopku samem. V pritožbi torej tožena stranka uveljavlja drugačno dejansko podlago za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov.

Teh trditev sodišče druge stopnje ne more upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP). Upoštevaje dejansko situacijo, zatrjevano in ugotovljeno do konca glavne obravnave, pa je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je toženi stranki naložilo v plačilo pravdne stroške, pravilna. Sodišče prve stopnje je kot podlago za odločitev, s katero je naložilo pravdne stroške v plačilo toženi stranki, uporabilo določilo 1. odstavka 156. člena ZPP, ker je zaključilo, da bi tožena stranka že ob sestavi začetne stečajne bilance morala ugotoviti, da sporno stanovanje ne spada v stečajno maso. Ni pa pri tem povedalo, na kakšen način bi prišlo do izločitve stanovanja iz premoženja stečajne dolžnice in izročitve le-tega tožeči stranki oziroma kako bi se bilo mogoče izogniti pravdnemu postopku, če tožeča stranka izločitvene pravice ni prijavila v stečajnem postopku. V konkretnem primeru torej določilo 1. odstavka 156. člena ZPP ni moglo biti podlaga za naprtitev povračila pravdnih stroškov toženi stranki.

Glede na trditve tožene stranke, da tožeča stranka v stečajnem postopku izločitvene pravice ni prijavila pravočasno in da zato zadeva ni bila urejena brez pravde, bi bilo mogoče tožeči stranki naložiti povračilo pravdnih stroškov ob pogojih, določenih v 1. odstavku 157. člena ZPP, saj je mogoče pritrditi toženi stranki, da ni dala povoda za tožbo. Po tej določbi pa bi tožena stranka bila razbremenjena plačila pravdnih stroškov samo, če bi celoten tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo. V odgovoru na tožbo pa je tožena stranka pripoznala le 1. točko tožbenega zahtevka, preostali del zahtevka pa je priznala šele tekom pravde. Zato za uporabo določbe 1. odstavka 157. člena ZPP ni bilo podlage. Za odločitev o pravdnih stroških je v konkretnem primeru zato treba uporabiti določilo 1. odstavka 154. člena ZPP. Tožeča stranka je namreč v pravdi v celoti uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti pravdne stroške. To pa pokaže, da je odločitev sodišča, s katero je naložilo povračilo pravdnih stroškov toženi stranki, pravilna, pritožba pa neutemeljena. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi stroške te pritožbe (1. odstavek 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

Tudi tožeča stranka mora nositi sama svoje stroške odgovora na pritožbo. Odgovor na pritožbo namreč ni bil potreben (1. odstavek 155. člena v zvezi s 366. členom ZPP).