17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B. & B., d. n. o., o.p., Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1046/2001 z dne 20. 3. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Cerknici št. P 128/98 z dne 8. 3. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče v Cerknici je zavrnilo tožbeni zahtevek ustavnega pritožnika, s katerim je zahteval, da se tožencu (njegovemu bratu) naloži odstranitev na novo prizidanih in postavljenih delov objekta na parc. št. 711/29 k.o. V. (v naravi stavba in zemljišče), to je na nepremičnini, ki je v solasti treh bratov. Pritožba ustavnega pritožnika je bila zavrnjena.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da sta s tožencem razdružila solastnino na objektu, stoječem na navedeni parceli, in se dogovorila o njegovi uporabi. Sodišču prve stopnje, ki je posege toženca (zgraditev novega vhoda, dostopa in podpornega zidu) štelo kot del dogovora o uporabi posameznih delov hiše, očita, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava kršilo načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave (v povezavi s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave) in človekovo pravico do lastnine iz 67. člena Ustave.

Zmotna uporaba naj bi bila v tem, ker sodišče ni štelo, da je toženec z izvedenimi posegi presegel posle, ki jih solastnik lahko opravlja brez soglasja drugih solastnikov, s čimer je bilo poseženo v solastninsko pravico ustavnega pritožnika. Kršitev ustavnih pravic utemeljuje zlasti s sklicevanjem na drugo pravdo pred istim sodiščem, v kateri je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku njegovih bratov (sodba Okrajnega sodišča v Cerknici št. P 56/97 z dne 8. 3. 2001) in mu naložilo, da mora odstraniti vse prizidane dele k obstoječemu objektu na navedeni parceli, pri čemer je štelo, da za posege na zemljišču ni imel dovoljenja solastnikov. Pritožnik meni, da bi v obeh pravdah sodišče moralo presojati ustni dogovor med solastniki o uporabi nepremičnine na enak način.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo samih po sebi materialnopravnih ali procesnopravnih nepravilnosti izpodbijane sodne odločbe, in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Iz vsebine ustavne pritožbe izhaja, da ustavni pritožnik kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ki se v sodnih postopkih kaže kot kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), utemeljuje predvsem s sklicevanjem na odločitev v drugi pravdi, v kateri je sodišče po njegovem mnenju dogovor med solastniki o razdružitvi in uporabi solastne nepremičnine drugače razlagalo, kot je to storilo v obravnavanem primeru. Z zatrjevanjem kršitev človekovih pravic v drugi pravdi pa ni mogoče utemeljevati kršitve pravice do enakega varstva pravic v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana sodba.

5.Pritožnik nadalje uveljavlja kršitev pravice do lastnine (formalno sicer iz 67. člena, vsebinsko pa iz 33. člena Ustave). Zakaj naj bi bilo stališče sodišča, po katerem je bil poseg toženca dopusten zato, ker sta se s pritožnikom z dogovorom o razdružitvi solastne nepremičnine tako sporazumela, neskladno s to pravico, ne pojasni. Tudi ne drži trditev, da bo pritožnik zaradi toženčevega posega izgubil solastninsko pravico na nepremičnini. Zgolj to, da je sodišče v drugi pravdi dogovor med pravdnima strankama drugače razlagalo pa samo po sebi tudi ne more utemeljevati kršitve te pravice.

6.Ker z izpodbijanima sodbama očitno nista bili kršeni človekovi pravici, ki ju zatrjuje ustavni pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger