Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če hitri test na slino (DrugWipe6S) ne izkazuje prisotnost prepovedanih substanc v slini, je zato v nadaljevanju izrednega pomena strokovno izveden preliminarni postopek, pri čemer pa ni dvoma, da je že pozitiven rezultat hitrega testa lahko podlaga za odreditev strokovnega pregleda, saj v takem primeru obstaja utemeljen sum vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, o čemer se je doslej poenotila tudi že sodna praksa. Zagotovo pa oba postopka, tako hitri test (s sredstvom ali napravo) in predpisan preliminarni postopek za prepoznavo znakov (kar ponuja že gramatikalna razlaga določbe sedmega odstavka člena 107 ZPrCP) zagotavljata temeljitejšo presojo v zvezi z obstojem suma za odreditev strokovnega pregleda, pri čemer pa se hitri test, ki tudi ne zazna prisotnosti vseh (tudi najbolj pogostih) drog, lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov. Faza ugotavljanja obstoja zakonite podlage za odreditev strokovnega pregleda pa je po oceni pritožbenega sodišča in kot v svojih pritožbenih navedbah pravilno opozarja tudi pritožba, z vidika pravne varnosti udeležencev v cestnem prometu pomembna tudi z vidika morebitne prekoračitve oziroma zlorabe pooblastil s strani državnega aparata, ki tak preizkus opravlja. Nobenega dvoma ni, kot najprej pravilno obrazloži prvo sodišče, da je voznik, ki mu policist odredi strokovni pregled zakonito, dolžan tako odredbo policista nedvomno spoštovati in se po njej ravnati. Takšni postopki pa ne izključujejo nasprotnega dokazovanja v smeri, da je policist predhodni postopek lahko izvedel tudi pomanjkljivo, saj je namreč ugotavljanje simptomov na podlagi prej navedenega pravilnika prepuščeno njegovim subjektivnim zaznavam, ki pa so lahko tudi pomanjkljive.
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva temu sodišču v ponovljen postopek.
1. Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo vnovič spoznalo obdolženca za odgovornega storitve dveh prekrškov in sicer pod točko I/1) prekrška po desetem odstavku člena 99 ZPrCP, pod točko I/2) pa prekrška po določbi dvanajstega odstavka člena 107 ZPrCP in mu na podlagi citiranih zakonskih določb za vsak prekršek posebej določilo sankcijo (točka II. izreka), nato pa mu je ob upoštevanju določb člena 27 Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo enotno sankcijo in sicer globo 1.450,00 EUR in pa 21 (enaindvajset) kazenskih točk (KT) za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B. V plačilo mu je naložilo tudi stroške postopka in pa sodno takso.
2. S tako odločitvijo se obdolženec ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi po svojem zagovorniku sodbo sodišča prve stopnje napada z uveljavljanjem pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da se ugodi pritožbi tako, da se sodba sodišča prve stopnje spremeni in se postopek o prekršku ustavi, obdolžencu pa se priznajo vsi stroški postopka, podredno pa, da se sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču v ponovljen postopek.
3. Pritožba je utemeljena.
4. V okviru pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku obramba izpostavlja, da se prvo sodišče po pribavi izvedenskega mnenja, ki je sicer bilo posredovano obrambi v pripombe, ni izjasnilo do pripomb, ki jih je obramba v zvezi s tem podala v svoji pisni vlogi z dne 6. 12. 2016, kot tudi ne o dodatnih dokaznih predlogih, v tej vlogi, posledično pa izvedencu ni naložilo dopolnitev že podanega izvedenskega mnenja. S tem pa bi naj bil obdolženec dodatno prikrajšan za izvedbo primerne in učinkovite obrambe. Take pritožbene navedbe, ki prvemu sodišču očitajo bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom člena 90 ZP-1 so v tem delu utemeljene.
5. Tudi v postopku o prekršku je obramba dolžna s konkretnimi navedbami z določeno stopnjo verjetnosti izkazati, da bi predlagani dokaz lahko ustvaril dvom in vplival na presojo o obstoju odločilnega dejstva. Torej morajo biti predlagani dokazi glede na njihovo vsebino in vrednost sposobni bistveno vplivati na ugotavljanje relevantnih dejstev in morajo biti tudi materialnopravno relevantni in primerni za ugotavljanje predmeta dokazovanja, pri čemer pa zgolj nestrinjanje obrambe z ugotovitvami sodnega izvedenca še ni razlog za postavitev novega izvedenca.1 Iz doslej obstoječe ustavno-sodne prakse namreč izhaja, da sestavni del pravice do obrambe vsakega, ki se znajde tudi v postopku o prekršku, presega zgolj pravico do izjave in vsebuje tudi zahtevo, da sme obdolženec vselej zahtevati tudi ustno zaslišanje izvedenca potem, ko je bilo njegovo mnenje prebrano na glavni obravnavi in to še toliko bolj takrat, ko izvedenec obdolženca s svojim izvedenskim mnenjem obremeni, pri čemer pa ni potrebno, da bi šlo za edini obremenilni dokaz. V primeru, ko sodišče izvedensko mnenje le prebere, torej se z njim seznani in seznani z njim tudi obrambo, ta pa zahteva za ustno zaslišanje, slednje ne pomeni novega dokaznega predloga, temveč gre za nadaljevanje izvedbe dokaza z izvedencem, saj gre za isto dokazno temo.2
6. V predmetni prekrškovni zadevi je sodišče prve stopnje glede na pritožbena navodila pritožbenega sodišča v sklepu opr. št. PRp 152/2016 z dne 13. 9. 2016 izvedencu oftalmologu naložilo podajo izvida in mnenja z odredbo z dne 12. 10. 2016. Sodni izvedenec je svoje mnenje izdelal in ga prvemu sodišču dostavil 11. 11. 2016, v tem mnenju pa je zapisal, da je obdolženec od 1. 7. 2016 prejemal terapijo z zdravilom Dexamono in zdravilom Maxitrol (mazilo ponoči v levo oko). Obramba pa je s svojo vlogo z dne 6. 12. 2016 na tako izdelano mnenje izvedenca podala svoje pripombe zlasti v delu, da se izvedenec ni izjasnil o tem, ali je morebiti tudi zdravilo Maxitrol imelo vpliv na zaznani vertikalni drget zrkel obdolženca v kritičnem času ter nemirno usmerjenost oči k izbrani točki oziroma na domnevno pozitiven rezultat preliminarnega postopka, vsled česar je predlagala dopolnitev tako podanega izvedenskega mnenja bodisi pisno ali pa ustno. Prvostopno sodišče je tako izdelano mnenje specialista oftalmologa sprejelo in ni ugodilo predlogu obrambe po dopolnitvi izvedenskega mnenja glede istočasne terapije z zdravilom Maxitrol, za svojo odločitev pa ni navedlo razlogov (točka 14 obrazložitve). Zato ima pritožba prav, da takšno skopo pojasnilo prvega sodišča ne prestane testa z vidika poštenega postopka (tretja alineja člena 29 Ustave), zaradi česar je posledično bila obdolžencu kršena tudi njegova pravica do obrambe (določba prvega odstavka člena 90 ZP-1), saj je obramba s svojimi pritožbenimi navedbami zadostno izkazala, da bi tako ugotovljena (relativna) bistvena kršitev določb postopka o prekršku lahko vplivala na zakonitost sprejete odločitve prvostopnega sodišča v smeri, ali je v konkretnem primeru dejansko obstajala zakonita podlaga za odreditev strokovnega pregleda, ki ga je v kritičnem času obdolžencu odredila policistka P. M., obdolženec pa naj bi ga odklonil in s tem storil prekršek po dvanajstem odstavku člena 107 ZPrCP. Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbi v tem delu ugoditi in na podlagi zakonskega pooblastila iz osmega odstavka člena 163 ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo prvostopnemu sodišču v ponovljen postopek, saj bo glede na naravo stvari in okoliščine primera prvostopno sodišče lažje dopolnilo dokazni postopek, kajti tudi po oceni pritožbenega sodišča je doslej ugotovljeno dejansko stanje v predmetni zadevi zaradi tako ugotovljene kršitve ostalo nepopolno ugotovljeno.
7. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče z vidika uresničevanja obdolženčeve pravice do obrambe znova skrbno pretehtati vlogo obrambe z dne 6. 12. 2016, zlasti v delu glede dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenca oftalmologa, ki se bo moral izjasniti o posledicah hkratne terapije zdravila Dexamono in Maxitrol, ki ju je obdolženec v kritičnem času konzumiral zaradi vnetja levega očesa, predvsem v smeri, ali bi morebiti katero od navedenih zdravil lahko imelo vpliv na zaznani vertikalni drget obdolženčevih zrkel, kar naj bi jih v kritičnem času zaznala poslujoča policistka, zlasti iz razloga, ker pri obdolžencu istočasno ni bilo zaznano povečanje očesnih zenic, prav tako pa naj bi po zaznavah policistke in po zapisu v zapisniku o preliminarnem postopku imel obdolženec normalen izgled oči. Izvedenec bo moral odgovoriti na ključno vprašanje ali uporaba obeh zdravil lahko povzroči možnost vertikalnega drgeta oči ali pa ga (absolutno) povsem izključuje. O slednjem se doslej ni izjasnil. 8. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče ostaja pri napotitvah v razveljavitvenem sklepu opr. št. PRp 152/2016 z dne 13. 9. 2016 v zvezi z ugotavljanjem zakonite podlage za odreditev strokovnega pregleda, izhajajoč pri tem iz določbe sedmega odstavka člena 107 ZPrCP, ki daje pooblastila policistom v zvezi s preverjanjem, ali konkretni udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc. Pravilno sicer prvo sodišče izhaja iz citirane zakonske določbe in tudi podzakonskega akta (Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu - pravilnik), ki natančneje razdeljuje posamezne faze ugotavljanja prisotnosti (morebitnih) simptomov vožnje pod vplivom prepovedanih substanc. Če hitri test na slino (DrugWipe6S) ne izkazuje prisotnost prepovedanih substanc v slini, je zato v nadaljevanju izrednega pomena strokovno izveden preliminarni postopek, pri čemer pa ni dvoma, da je že pozitiven rezultat hitrega testa lahko podlaga za odreditev strokovnega pregleda, saj v takem primeru obstaja utemeljen sum vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, o čemer se je doslej poenotila tudi že sodna praksa. Zagotovo pa oba postopka, tako hitri test (s sredstvom ali napravo) in predpisan preliminarni postopek za prepoznavo znakov (kar ponuja že gramatikalna razlaga določbe sedmega odstavka člena 107 ZPrCP) zagotavljata temeljitejšo presojo v zvezi z obstojem suma za odreditev strokovnega pregleda, pri čemer pa se hitri test, ki tudi ne zazna prisotnosti vseh (tudi najbolj pogostih) drog, lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov. Faza ugotavljanja obstoja zakonite podlage za odreditev strokovnega pregleda pa je po oceni pritožbenega sodišča in kot v svojih pritožbenih navedbah pravilno opozarja tudi pritožba, z vidika pravne varnosti udeležencev v cestnem prometu pomembna tudi z vidika morebitne prekoračitve oziroma zlorabe pooblastil s strani državnega aparata, ki tak preizkus opravlja. Nobenega dvoma ni, kot najprej pravilno obrazloži prvo sodišče, da je voznik, ki mu policist odredi strokovni pregled zakonito, dolžan tako odredbo policista nedvomno spoštovati in se po njej ravnati. Takšni postopki pa ne izključujejo nasprotnega dokazovanja v smeri, da je policist predhodni postopek lahko izvedel tudi pomanjkljivo, saj je namreč ugotavljanje simptomov na podlagi prej navedenega pravilnika prepuščeno njegovim subjektivnim zaznavam, ki pa so lahko tudi pomanjkljive.
9. Prav iz tega razloga bo moralo prvostopno sodišče v ponovljenem postopku ob siceršnji dopolnitvi izvedenskega mnenja z večjo mero kritičnosti presojati poslovanje in posledično tudi izpoved policistke P. M. v obravnavanem dogodku. Ni prezreti, da je že doslej policistka P. M. prav na pripombo obdolženca priznala, da obdolženec pri vožnji v rdečo luč v križišču ni bil zaznan v križišču cest C. pot in M. ceste (trgovina ...), kar sicer izhaja tudi iz obdolžilnega predloga, temveč se naj bi ta prekršek zgodil v semaforiziranem križišču pri trgovini ..., kar je sodišče ustrezno vneslo tudi v krivdorek izpodbijane sodbe (drugače kot v sodbi opr. št. PR 573/2016-0335 z dne 8. 8. 2016), kot tudi, da je policistka na zaslišanju dne 23. 11. 2016 ob predočitvi fotografij hitrega testa na slino, ki jih je v spis vložil obdolženec, izjavila, da gre za fotografije indikatorja, ki je bil uporabljen v tem dogodku, čeprav iz navedb v obdolžilnem predlogu izhaja drugače in sicer, da je bil ta test pozitiven in se je v rubriki amfetaminov in metadona čisto rahlo obarval. V takem primeru bi bilo pričakovano, da policija (fotografije) posnetke tako opravljenih hitrih testov hrani, saj so pomemben dokazni material v kasnejšem postopku, kar se v tem postopku ni zgodilo. Pojasnila policije v zvezi s tem pa niso prepričljiva. Neobičajno je tudi navajanje policistke, ki se snemanja obdolženčevega vozila s provido več ni spominjala, posnetki pa naj bi bili celo izbrisani, kar je nenavadno zlasti v primeru, ko naj bi obdolženec pred tem, preden je bil procesuiran s strani poslujoče policijske patrulje, storil še druge prekrške, zaradi katerih mu ne bi bilo mogoče izreči opozorila (upoštevanja svetlobnih in zvočnih znakov, izstop iz vozila, preden je policist pristopil do obdolženca), kar je v tovrstnih postopkih prav tako nenavadno in kar bo moralo prvo sodišče prav tako ustrezno kritično presojati. Zato bo moralo prvostopno sodišče ob siceršnji dopolnitvi izvedenskega mnenja v ponovljenem postopku z večjo mero kritičnosti presojati zlasti poslovanje in v tej smeri tudi izpoved policistke P. M., saj ni mogoče spregledati, da je že doslej izveden postopek potrdil nekatere nepravilnosti in nedoslednosti v njenem poslovanju, kar je policistka tudi sama priznala (lokacija zaznave obdolženca, ko naj bi prevozil rdečo luč, rahlo obarvan hitri test, izbris posnetkov iz provide ...). Zato bo v ponovljenem postopku potrebna skrbnejša dokazna ocena njene izpovedi zlasti v smeri ugotavljanja obstoja simptomov, ki naj bi bili podlaga za odobritev strokovnega pregleda (sum), kar bo moral v dopolnitvi izvedenskega mnenja oziroma ob neposrednem zaslišanju pojasniti še izvedenec oftalmolog, ki bo moral biti povprašan predvsem o morebitni vzročni zvezi predpisane terapije (Dexamono in Maxiprol) in zaznanimi simptomi, ki naj bi jih v obravnavanem primeru zaznala poslujoča policista. Le tako dopolnjen dokazni postopek bo lahko ponudil odgovor na vprašanje o tem ali je mogoče z gotovostjo (nikakor pa ne z nižjo stopnjo verjetnosti) zaključiti, ali je obdolžilni predlog predlagatelja utemeljen.
1 Primerjaj sodbo VS RS I Ips 7032/2015 z dne 2. 2. 2017 2 Primerjaj odločbo US RS Up-602/2013 z dne 17. 12. 2015 in Up-657/13 z dne 12. 11. 2015