Jedro

Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da ugotovljeni sistem distribucije pitne vode ustreza kriteriju priključka za preskrbo s pitno vodo v smislu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, ter da je bila omenjena vodna distribucija del javne komunalne infrastrukture.

Izrek

Revizija se zavrne.

Nasprotna udeleženka je dolžna predlagateljici povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 1.123,70 EUR v roku 15 dni od prejema te odločbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko s sklepom zavezalo, da v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa v korist upravičenke M. C. (za njej podržavljeno nepremičnino – v času podržavljenja parc. št. 174, vl. št. ..., k.o. ..., v izmeri 9659 m2) izplača odškodnino v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD) v višini 258.783,93 DEM (1. tč. izreka). Za skrbnico za posebni primer, ki bo upravljala s premoženjem do pravnomočnosti sklepa, je določilo predlagateljico (2. tč. izreka), ki naj ji nasprotna udeleženka tudi izroči zgoraj navedeno odškodnino (3. tč. izreka). Sklenilo je še, da bo o stroških postopka odločalo s posebnim sklepom (4. tč. Izreka).

2. Višje sodišče je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentke

3. Zoper pravnomočni sklep je nasprotna udeleženka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in sicer 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Ur. l. RS, št. 23/92, 65/93, 26/2000; v nadaljevanju Navodila), kar podrobneje obrazloži. Po njenem mnenju bi bilo namreč predmetno parcelo treba vrednotiti kot komunalno neopremljeno nezazidano stavbno zemljišče, in ne kot komunalno opremljeno, kot sta to storili prvo in drugo stopenjski sodišči. Med drugim izpostavi, da po njenem mnenju tovarniški vodovod ni nujno priključek za preskrbo s pitno vodo v smislu Navodila, pri čemer se sklicuje tudi na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 383/2007 z dne 10. 3. 2010. Ker tovarniški vodovod ni bil del javne komunalne infrastrukture (kar izhaja iz potrdila podjetja Vodovod-Kanalizacija z dne 25. 5. 2007), tovarniškemu vodovodu ni moč priznati lastnosti priključka za preskrbo s pitno vodo. Da ima omenjeno potrdilo dokazno moč javne listine naj bi izhajalo iz sodbe Vrhovnega sodišča I Up 1816/2006 z dne 28. 11. 2007. Predlaga, da revizijsko sodišče sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi nasprotne udeleženke ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in predlog za plačilo odškodnine zavrne, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovni postopek in odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Med strankama ni spora, da temelj za denacionalizacijo predmetne nepremičnine parc. št. 147, k.o. ..., v izmeri 9659 m2, predstavlja kupna pogodba z dne 23. 1. 1962, sklenjena namesto razlastitve (5. člen Zakona o denacionalizaciji, Ur. l. RS, št. 27/1991 s spremembami in dopolnitvami). Prav tako med strankama ni sporno, da je imela parcela ob podržavljenju status gradbene parcele – nezazidanega stavbnega zemljišča. Sporno je le vprašanje komunalne (ne)opremljenosti predmetnega zemljišča v času nacionalizacije.

7. Četrti odstavek 11. člena Navodil določa, da se za komunalno opremljena nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so bile zgrajene dovozne poti, ki so bile priključene na javno cestno omrežje in na katerih je bila urejena preskrba s pitno vodo in električno energijo, ter zemljišča, ki jih je bilo mogoče tako opremiti brez večjih stroškov. V petem odstavku 11. člena Navodil je tudi določeno, da se kot takšna štejejo tudi tista zemljišča, ki se nahajajo v 60-metrskem pasu ob javni dovozni poti, ki je bila priključena na javno cestno omrežje ter so bila oddaljena do 100 metrov od javnega vodovoda ali od priključka za preskrbo s pitno vodo ter do 200 metrov od možnega priključka na nizkonapetostno električno omrežje. Pri zemljiščih izven mestnih naselij oziroma naselij mestnega značaja velja opisana domneva tudi v primeru, ko takšno zemljišče leži v 30 metrskem obcestnem pasu ob javni cesti, če je bilo tam možno graditi objekte in sta bila izpolnjena tudi ostala dva pogoja komunalne opremljenosti (šesti odstavek 11. člena Navodil).

8. Pravnomočno je bilo ugotovljeno, da je v času odvzema potekala javna pot neposredno ob predmetni parceli, da je bila parcela elektrificirana in napajana iz nizkonapetostnega električnega omrežja v oddaljenosti 80 metrov, v isti oddaljenosti pa je bil zgrajen tudi tovarniški vodovod, ki je poleg tovarne oskrboval tudi plavalni bazen, gasilski dom z javnimi kopalnicami za prebivalce ... in še štiri stanovanjske bloke s šestintridesetimi stanovanji. Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da takšen sistem distribucije pitne vode ustreza kriteriju priključka za preskrbo s pitno vodo v smislu Navodila, ter da je bila omenjena vodna distribucija del javne komunalne infrastrukture. Takšnemu zaključku tudi ne nasprotuje judikat Vrhovnega sodišča X Ips 383/2007 z dne 10. 3. 2010, na katerega se sklicuje revidentka, saj je sodišče opravilo presojo in prišlo do zaključka, ki ga nalaga vsebina omenjenega judikata.

9. Glede revidentkinega sklicevanja na potrdilo podjetja VO-KA z dne 25. 5. 2007 Vrhovno sodišče ugotavlja, da revidentka nedovoljeno izpodbija dokazno oceno sodišč (tretji odstavek 370. člena ZPP). Glede na četrti odstavek 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Ker je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku presojalo tako omenjeni dopis kot ugotovitve izvedenca ter argumentiralo svojo dokazno oceno (kar je prestalo tudi pritožbeni preizkus), zgolj sklicevanje na dokazno vrednost javne listine v konkretnem primeru ne more pripeljati do drugačnega materialnopravnega zaključka.

10. Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede vprašanja kumulativne izpolnjenosti pogojev glede komunalne opremljenosti predmetnega zemljišča, je pravilen materialnopravni zaključek sodišč, da je predmetno zemljišče v času podržavljenja ustrezalo pojmu komunalno opremljenega stavbnega zemljišča (11. člen Navodil).

11. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba revizijo nasprotne udeleženke na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

12. Odločitev o stroških temelji na 154. členu v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in stroškovniku v odgovoru na revizijo na l. št. 148.