Jedro

Če tožnik v času izdaje izpodbijanega sklepa pooblastil inšpektorja ni mogel več imeti zaradi poteka časa, za katerega je bil imenovan, ga tudi ni bilo več možno razrešiti delovnih dolžnosti in pravic inšpektorja, kot je bilo to storjeno z izpodbijanim sklepom.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi sklep predstojnika Sekretariata za inšpekcijske službe Skupnosti obalnih občin z dne 30.3.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožnika razrešila delovnih dolžnosti in pravic inšpektorja dela za področje nadzora varstva pri delu v Sekretariatu za inšpekcijske službe Skupnosti obalnih občin, s tem da ima sklep pravno veljavo z dnem, ko je prenehala veljavnost sklepa z dne 16.1. 1989 in ob sprejetju sklepa izvršnega sveta Skupnosti obalnih občin z dne 12.2.1993. V tožbi tožnik navaja, da ima izpodbijani sklep vrsto nepravilnosti in zato predlaga, da ga sodišče odpravi. Sklep je podpisala oseba, ki ni imela predpisane izobrazbe, iz sklepa ni razvidno, s katerim dnem se tožnik razreši opravljanja dolžnosti inšpektorja dela, ni mu zagotovljena stalna zaposlitev, predstojnik ni pridobil predhodne strokovne ocene, v letu 1992 je bil ponovno razporejen na delovno mesto inšpektorja dela, sklepa ni izdal predstojnik, poleg tega pa sklep sploh nima obrazložitve, zakaj je razrešen dolžnosti inšpektorja.

Tožena stranka ni podala odgovora na tožbo niti ni sodišču predložila svojega spisa. V dopisu z dne 31.5.1995 je Inšpektorat RS za delo samo navedel, da meni, da ni podano pravno nasledstvo v konkretni zadevi, ker je tožniku 1.7.1994 prenehalo delovno razmerje zaradi invalidske upokojitve, zato 15.7.1994 ni bil prevzet v delovno razmerje kot ostali dotedanji občinski in medobčinski inšpektorji, poleg tega pa je 31.12.1994 prenehala obstajati še Skupnost obalnih občin.

Tožba je utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je v sporni zadevi podano pravno nasledstvo Inšpektorata RS za delo. Spor med tožnikom in toženo stranko, Sekretariatom za inšpekcijske službe Skupnosti obalnih občin, se je pričel že v letu 1993 in v času sprememb, tako glede inšpekcije dela kot tudi zaradi nove ureditve lokalne samouprave, še ni bil končan. Ker zakon o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94) v drugem odstavku 26. člena izrecno določa, da inšpektorat prevzame z dnem uveljavitve tega zakona vso dokumentacijo, arhiv in nedokončane zadeve od dosedanjih organov inšpekcije za delo, je pravno nasledstvo podano.

Kljub temu, da sodišče ni dobilo odgovora na tožbo, niti nima na voljo upravnega spisa, tako da izpodbijanega sklepa v celoti ne more preizkusiti, lahko že samo na podlagi izpodbijanega sklepa naredi zaključek, da postopek tožene stranke ni mogel biti zakonit. Po določbi drugega odstavka 43. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85 37/87, 18/88 in Uradni list RS, št. 27/91, 4/93 in 67/94), na katerega se sicer sklicuje tudi tožena stranka v izpodbijanem sklepu, so se delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki so opravljali inšpekcijsko nadzorstvo ali druge pomembnejše upravne in strokovne naloge, imenovali za štiri leta in so lahko bili po izteku te dobe ponovno imenovani. Ker je bil tožnik za inšpektorja dela, kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa, imenovan že s sklepom z dne 16.1.1989 (po listinskih podatkih v sodnem spisu naj bi mu imenovanje poteklo celo že 21.12.1992), dne 30.3.1993, ko je bil izdan izpodbijani sklep, pooblastila za izvajanje inšpekcijskega nadzora zaradi poteka štiri letnega roka ni več mogel imeti. Novega imenovanja tožnika za inšpektorja, kot ga predvideva tretji odstavek 43. člena, ne dokazujeta niti izpodbijani sklep niti sam tožnik. Tožnik namreč zmotno meni, da tako imenovanje lahko pomeni odločba tožene stranke z dne 10.6.1992 o razporeditvi tožnika na delovno mesto inšpektor III, vendar ta odločba v smislu delovnopravnih predpisov samo ureja dejansko razporeditev tožnika na delovno mesto, ne pomeni pa akta imenovanja, kot ga predvideva tretji odstavek 43. člena prej citiranega zakona. Če torej tožnik v času izdaje izpodbijanega sklepa pooblastil inšpektorja ni mogel več imeti zaradi poteka časa, za katerega je bil imenovan, ga tudi ni bilo več možno razrešiti delovnih dolžnosti in pravic inšpektorja, kot je bilo to storjeno z izpodbijanim sklepom.

Ker je tožena stranka napačno sklepala o dejanskem stanju in s tem postopala v nasprotju z določbo prvega odstavka 135. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), je sodišče že samo zaradi tega moralo izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).

Sodišče je določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).