Jedro

Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je v skladu s tretjim odstavkom 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) določeno s katastrskimi občinami. Katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, so še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO). Pritožnik bi moral svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo kakor tudi s postopkom in metodami cenitve jasno izraziti v pripombah na cenitvi, k podaji katerih je bil s strani sodišča prve stopnje ustrezno pozvan, pa pozivom sodišča prve stopnje ni sledil.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklepa sodišča prve stopnje z dne 23. 9. 2014 in 25. 9. 2014 se zavrneta in se navedena sklepa potrdita.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenih postopkov.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom z dne 23. 9. 2014 je sodišče prve stopnje odločilo, da ni krajevno pristojno za vodenje izvršbe s prodajo v izreku tega sklepa podrobneje navedenih nepremičnin v k.o. L., k.o. B., k.o. G. in k.o. F. (I. točka izreka) ter odločilo, da bo po pravnomočnosti prvostopnega sklepa zadeva v danem obsegu odstopljena Okrajnemu sodišču v Murski Soboti kot krajevno in stvarno pristojnemu sodišču (II. točka izreka).

2. Z uvodoma navedenim sklepom z dne 25. 9. 2014 je sodišče prve stopnje ugotovilo vrednost posameznih dolžniku (so)lastnih nepremičnin v k.o. M, k.o. G, k.o. N., k.o. T., k.o. D., k.o. R., k.o. R., k.o. B. in k.o. S. z v izreku sklepa podrobneje navedenimi parcelnimi številkami in solastniškimi deleži dolžnika na posamezni nepremičnini. Ugotovljene vrednosti posameznih nepremičnin dolžnika, kot izhajajo iz tabelarnega prikaza v izreku prvostopnega sklepa, je sodišče prve stopnje seštelo in ugotovilo skupno vrednost navedenih dolžniku (so)lastnih nepremičnin v višini 764.708,96 EUR.

3. Zoper oba uvodoma navedena sklepa je dolžnik po elektronski poti po svojem pooblaščencu vložil pravočasni pritožbi.

4. V pritožbi zoper prvostopni sklep z dne 23. 9. 2014 pritožnik navedeni sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Izpostavlja, da je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom sklenilo, da ni krajevno pristojno za vodenje izvršbe s prodajo nepremičnin, navedenih v izreku tega sklepa, ker naj bi te nepremičnine ležale na območju Okrajnega sodišča v Murski Soboti. Po prepričanju pritožnika te navedbe prvostopnega sodišča ne držijo, ker navedene nepremičnine na območju sodišča v Murski Soboti ne ležijo, zaradi česar naj bi bil izpodbijani sklep nepravilen. Predlaga, da se o tem vpogleda v zemljiško knjigo ter zasliši dolžnika. Primarno se zavzema za ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa ter priglaša pritožbene stroške.

5. V pritožbi zoper sklep sodišče prve stopnje z dne 25. 9. 2014 pritožnik uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da ocenjene vrednosti nepremičnin, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa, niso realne in ne odražajo dejanske vrednosti, saj so precenjene, kar se lahko ugotovi z ogledom nepremičnin v naravi. Iz cenilnega poročila se lahko razbere, da cenilec teh nepremičnin sploh ni pogledal v naravi, pač pa je podal zgolj pavšalno oceno njihove vrednosti, upoštevajoč podatke GURS. (Ocenjene) vrednosti zato po prepričanju pritožnika odstopajo od dejanskih, v posledici česar je izrek izpodbijanega sklepa nepravilen. V tej smeri predlaga izvedbo posameznih dokazov. Primarno predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega prvostopnega sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

Odločitev o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 9. 2014:

7. V obravnavani zadevi je bila dovoljena izvršba na večje število dolžnikovih nepremičnin, ki ležijo na območju različnih sodišč (Okrajnega sodišča v Lendavi in Okrajnega sodišča v Murski Soboti - kot izhaja iz izvršilnega predloga). V skladu z drugim odstavkom 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je v primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa je krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

8. Dolžnik v pritožbi zoper prvostopno odločitev o krajevni (ne)pristojnosti Okrajnega sodišča v L ne podaja konkretnih navedb, s katerimi izpodbija odločitev, zato je sodišče druge stopnje opravilo le uradni preizkus te odločitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Ta je pokazal, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu materialno pravo pravilno uporabilo in ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev procesnih določb. 9. V obravnavanem primeru je izvršbo na nepremičnine dovolilo sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je bila v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, to je Okrajno sodišče v Lendavi (k.o. MPL), za opravo izvršbe na nepremičnine, ki ležijo na območju k.o. L., k.o. B., k.o. G. in k.o. F. pa je glede na zgoraj citirano materialno podlago (drugi odstavek 166. člena ZIZ) pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.

10. Neutemeljena je pavšalna in neobrazložena pritožbena graja, da naj v izreku izpodbijanega sklepa navedene nepremičnine v k.o. L., k.o. B., k.o. G. in k.o. F. ne bi ležale na območju Okrajnega sodišča v Murski Soboti. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je v skladu s tretjim odstavkom 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) določeno s katastrskimi občinami. V skladu s četrtim odstavkom istega člena ZS bi morala Vlada Republike Slovenije z uredbo določiti katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, vendar pa takšna uredba še ni bila sprejeta. Dokler uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih(1) (prvi odstavek 24. člena ZS-H v zvezi s četrtim odstavkom 114. člena ZS). Katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, so tako še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin(2)(v nadaljevanju ZPUZSO). Omenjeni zakon je bil sicer razveljavljen z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij(3) (v nadaljevanju ZUODNO), ki pa katastrskih občin ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten.

11. V obravnavani zadevi je bilo tako potrebno ugotoviti območje sodnega okraja, na območju katerega ležijo nepremičnine dolžnika, glede katerih se je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno. Po določbi 7. člena ZPUZSO so bila območja občin določena s katastrskimi občinami. Območje katastrskih občin L., B., G. in F., v katerih ležijo nepremičnine dolžnika, za vodenje izvršbe na katere se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno, so glede na 39. točko 8. člena navedenega zakona del Občine Murska Sobota, ki spada v območje sodnega okraja Murska Sobota, za katerega je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.

12. Ker je tako sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo o svoji krajevni nepristojnosti, je pritožba neutemeljena, kar je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa.

13. Pritožnik, ki s pritožbo zoper prvostopni sklep z dne 23. 9. 2014 ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Odločitev o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 9. 2014:

14. Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim odstavkom 179. člena ZIZ z izpodbijanim sklepom z dne 25. 9. 2014 ugotovilo vrednost dolžniku (so)lastnih nepremičnin, na katere je bila dovoljena izvršba (razen nepremičnin, ki ležijo na območju Okrajnega sodišča v MS, glede katerih se je izreklo za nepristojno). Pri tem se je v skladu z drugim odstavkom 178. člena ZIZ prvostopno sodišče v celoti oprlo na med postopkom pridobljeni cenitvi sodnih cenilcev gradbene in kmetijske stroke ter v njih ocenjene vrednosti po posameznih nepremičninah, čemur pritožnik v svoji pritožbi niti ne oporeka. Čeprav je sodišče prve stopnje strankam postopka obe navedeni cenitvi vročilo ter ju pozvalo, da nanju v roku osmih dni podata svoje pripombe (list. št. 154 in 266 spisa), nobena od strank na pridobljeni cenitvi ni podala pripomb.

15. Sodišče prve stopnje se je po vsem obrazloženem pri ugotovitvi vrednosti dolžnikovih nepremičnin povsem pravilno oprlo na pridobljeni cenitvi obeh izvedencev. Pritožbene navedbe, v katerih dolžnik šele v pritožbi zgolj pavšalno graja nerealnost ocenjene vrednosti nepremičnin, ker naj le-ta ne bi odražala njihove dejanske vrednosti, nepremičnine pa naj bi bile precenjene, so prepozne, saj gre za nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Enako velja za šele v pritožbi predlagane dokaze, s katerimi bi se po mnenju pritožnika lahko ugotovila realnejša vrednost ocenjenih nepremičnin. Kot prepozne so neupoštevne tudi pritožbene navedbe, v katerih pritožnik graja nepravilnosti postopka cenitve, ker naj cenilec predmetnih nepremičnin sploh ne bi pogledal v naravi. Pri tem pritožnik niti ne navede, kateremu cenilcu očita navedene nepravilnosti, upoštevaje, da sta bili v obravnavani zadevi opravljeni dve cenitvi, na podlagi katerih je bil izdan izpodbijani sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin. Pritožnik bi moral svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo kakor tudi s postopkom in metodami cenitve jasno izraziti v pripombah na cenitvi, k podaji katerih je bil s strani sodišča prve stopnje, kot že zgoraj izpostavljeno, ustrezno pozvan, pa pozivom sodišča prve stopnje ni sledil. 16. Ker sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) v izpodbijanem sklepu tudi ni zasledilo po uradni dolžnosti upoštevnih nepravilnosti, je vse navedeno v skladu z drugo točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa.

17. Ker po vsem obrazloženem pritožnik tudi s pritožbo zoper prvostopni sklep z dne 25. 9. 2014 ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sam svoje stroške pritožbenega postopka zoper ta sklep.

Op. št. (1) : ZS-H; Ur. l. RS št. 45/08. Op. št. (2) : Ur. l. SRS št. 28/80 in nasl. Op. št. (3) : Ur. l. RS št. 6/94 in nasl.