Jedro

Zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe sklenjene v notarskem zapisu, katere predmet je stavbno zemljišče z zaznambo zaščitne kmetije, je treba priložiti listino v smislu drugega odstavka 38. člena ZZK-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljev in potrdilo sklep Dn 1 s katerim je bilo odločeno, da se zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice na podlagi Prodajne pogodbe SV 1 z dne 12.11.2012 pri uvodu tega sklepa navedenih nepremičninah zavrže. Zoper navedeni sklep se pritožujeta predlagatelja. Navajata, da so bile zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene vse listine potrebne glede na določbo 38. člena ZZK-1. Obravnavane nepremičnine so glede na potrdilo o namenski rabi stavbne parcele in priloženo je bilo bilo potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice. Drugih potrdil glede na navedeno ni bilo potrebno predložiti. Res je in ni dvoma, da v zaščiteno kmetijo lahko spadajo tudi stavbna zemljišča (po ZDKG), ampak čim je stavbno zemljišče, odobritev po ZKZ ni potrebna. Potrebna je le za zemljišča, katerih namenska raba je kmetijsko zemljišče. Pri tem se sklicuje še na na dopis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 26.5.2009, ki ga prilaga, ki so ga naslovili na notarsko zbornico, tudi z namenom poenotenja prakse, kjer jasno piše, da se po ZKZ stavbna zemljišča, ki so del zaščitne kmetije lahko odtujijo brez odločbe UE o odobritvi pravnega posla oz., brez potrdila, da odobritev ni potrebna. Napadeni sklep ruši tako prakso. Ker je zemljiškoknjižni postopek formalni postopek, ni na mestu, da se predlagana vknjižba ne dovoli zaradi nepredložitve odločbe UE, katera sploh ni potrebna. Ker parcele niso kmetijsko zemljišče, odpade upravni postopek po ZKZ. Da se zaznamba zaščitne kmetije vpiše v zemljiško knjigo določa ZDKG in ne ZZK-1. Pravnih posledic oz. učinka zaznambe zaščitne kmetije pa ne določa niti ZDKG. Zato ima ta zaznamba zgolj učinek javne objave pravnega dejstva, ki se zaznamuje (glej 63. in 64. člen ZZK-1 in Uvodna pojasnila Nine Plavšak na stani 70 in naslednjih v ZZK-1). Zato predlagata, da se napadeni sklep popravi tako, da se dovoli predlagano vknjižbo lastninske pravice.

Pritožba ni utemeljena.

Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je pri obravnavanih nepremičninah zaznamba zaščitene kmetije, in sicer na podlagi odločbe RS, Upravne enote z dne 26.9.2013. Tega predlagatelja ne prerekata, le mnenja sta, da upoštevaje dejstvo, da gre za stavbne parcele, ni potrebno predložiti potrdila upravne enote v smislu določb Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ), ampak zadostuje potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, ki pa je priloženo zemljiškoknjižnemu predlogu. Pri tem se sklicujeta na dopis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 26.5.2009, iz katerega res izhaja, kot navaja pritožba, da se po ZKZ stavbna zemljišča, ki so del zaščitne kmetije, lahko odtujijo brez odločbe upravne enote o odobritvi pravnega posla oz. brez potrdila, da odobritev ni potrebna.

Navedeno stališče pritožbe je zmotno. Namen zaščite kmetij po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) je v preprečevanju drobitve kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih enot ter ohranitvi in krepitvi njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcija. Takšna posebna pravna ureditev za primere zaščitenih kmetij je tudi v skladu z Ustavo RS, saj se s tem uresničuje opredelitev Slovenije kot socialne države (določba 2. člena URS) ter opredeljuje posebna socialna in ekonomska funkcija lastnine kmetij (določbi 67. in 71. člena URS)(1). Zato za zaščiteno kmetijo velja posebna ureditev tudi glede pravnih poslov (18. člen ZKZ) in bi torej v obravnavanem primeru moral biti izveden upravni postopek odobritve pravnega posla(2) in obravnavanemu predlogu glede na določbo drugega odstavka 38. člena ZZK-1 priloženo potrdilo upravne enote v smislu določb ZKZ. In ker taka listina predlogu ni bila priložena niso bili podani pogoji za predlagani vpis lastninske pravice na ime predlagateljev (148. člen ZZK-1). Prisilnih določb ZKZ pa mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izraženo v dopisu z dne 26.5.2009, ne more izničiti.

Glede na vse navedeno je bilo potrebno neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2 točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

op. št. 1: Primerjaj sodbo UPRS U 1271/2008 z dne 20.4.2010. op. št. 2: Primerjaj sodbo UPRS I U 1357/2009 z dne 11.5.2009.