Jedro

Pravdno stranko lahko zadenejo tako hude posledice, kot je izguba tožbenega zahtevka iz procesnih razlogov le tedaj, če temelji odločitev na jasni in nedvoumni procesni situaciji.

S tem, ko tožnica ni zahtevala izvedbe naroka, sodišče prve stopnje pa je njeno odsotnost sankcioniralo z izdajo sodbe na podlagi odpovedi, je zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba na podlagi odpovedi razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v nadaljnjo odločanje.

II.Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi zavrnilo tožbeni zahtevek, na podlagi katerega je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžan tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) plačati 338,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2016 dalje do plačila (I. točka izreka). V II. točki izreka je tožnici naložilo povrnitev stroškov toženca v znesku 1.519,87 EUR.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnica. Navaja, da izvedbe naroka ni zahtevala, ampak zgolj izvedbo dokazov, saj sama tožnica na narok ni bila sposobna pristopiti, kot izhaja iz priložene zdravstvene dokumentacije. Sicer pa je sodišče zmotno odločilo o stroških postopka.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Tožbeni zahtevek tožnice se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, zato obravnavani spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (443. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), vendar gre v konkretnem primeru za sodbo na podlagi odpovedi (317. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 454. člena ZPP), ki pa jo je na podlagi tretjega odstavka 338. člena mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

5.Pregled zadeve pokaže, da je vse do spremembe sodečega sodnika v tem postopku, sodišče prve stopnje vodilo postopek tako, da je stranke vabilo na narok z opozorilom, da bo izvedlo narok, čeprav ga ni zahtevala nobena stranka. Po spremembi sodečega sodnika je sodišče prve stopnje v pozivu z dne 18. 11. 2022 stranki pozvalo, da se izjavita ali soglašata s ponovno izvedbo ogleda ter katere izpovedbe strank in prič se lahko preberejo in se ne zaslišujejo znova.

6.Tožnica je v odgovoru na poziv pojasnila, da vztraja pri izvedbi dokazov, ne vztraja pa pri zaslišanju tožnice, saj slednja ni sposobna za zaslišanje. S tem je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica zahtevala izvedbo naroka.

7.Stranko, ki je zahtevala izvedbo naroka, pa nanj ni pristopila, zadane sankcija. Ko gre za tožnico, je predpisana takojšnja izdaja sodbe na podlagi odpovedi. Pravdno stranko lahko zadenejo tako hude posledice, kot je izguba tožbenega zahtevka iz procesnih razlogov le tedaj, če temelji odločitev na jasni in nedvoumni procesni situaciji.

8.S tem, ko tožnica ni zahtevala izvedbe naroka, sodišče prve stopnje pa je njeno odsotnost sankcioniralo z izdajo sodbe na podlagi odpovedi, je zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP, zato je sodišče druge stopnje v skladu s 7. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

9.Sodišče prve stopnje je nepravilno ocenilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi in posledično ni ugotavljalo dejanskega stanja, zato bi moralo pritožbeno sodišče, da bi odpravilo kršitev, samo napraviti celotno dokazno oceno. V tem primeru bi bilo kršeno načelo instančnosti, saj bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Ker je bil dokazni postopek že v celoti izveden, po oceni pritožbenega sodišča z vidika že opravljenih procesnih dejanj, časovno bistvene razlike med sojenjem na prvi ali drugi stopnji ne bi bilo, medtem ko bi bilo z dokončno prvo odločitvijo pritožbenega sodišča grobo poseženo v pravico udeležencev do instančnega sojenja. Navedene okoliščine so zato narekovale razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi odpovedi in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje izdelati dokazno oceno v skladu s 455. členom ZPP in meritorno odločiti o tožbenem zahtevku.

10.Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).

-------------------------------

1VSRS sklep III Ips 171/209 z dne 7. 9. 2021, N. Betteto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba 2009, komentar k členu 454., str. 722.