Jedro

Tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, zato v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti. Osebe, ki niso prejemniki denarne socialne pomoči, so lahko le delno oproščene plačila sodnih taks.

Tožnica prejema pokojnino v mesečni višini 520,17 EUR. Prejela je 166,00 EUR letnega dodatka. Poleg stanovanja, v katerem stanuje, ima v lasti 1/6 nepremičnine (hiše), katere vrednost po podatkih GURS znaša 18.164,49 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnice v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji niti za delno oprostitev plačila sodnih taks. Ob dejstvu, da znaša sodna taksa za pritožbo 23,60 EUR (enako za tožbo), ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bo tožnica s plačilom navedenega zneska, ki je relativno nizek, prišla v takšno situacijo, da bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

Izrek

Pritožba tožnice zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks se zavrne.

Zavrne se pritožba tožnice zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog.

Obrazložitev

Tožnica je v pritožbi zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 851/2014 z dne 18. 9. 2014 predlagala, da se jo oprosti plačila sodnih taks. V okviru navedenega postopka je sodišče predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, saj je štelo, da ima tožnica poleg mesečnega dohodka v povprečni višini 534,00 EUR tudi premoženje, katerega vrednost presega 13.870,00 EUR.

Sodišče prve stopnje je dne 4. 11. 2014 tožnici vročilo nalog za plačilo sodne takse za tožbo po tar. št. 2111 Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami) v znesku 23,40 EUR. Zoper navedeni nalog je tožnica vložila ugovor, saj je menila, da je sodišče plačilo sodne takse napačno odmerilo. Sodišče je njen ugovor zoper plačilni nalog zavrnilo.

Tožnica se pritožuje zoper oba izdana sklepa. Meni, da je sodišče napačno presodilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. V funkciji učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva je tudi možnost oprostitve plačila sodnih taks. S plačilom sodne takse bi njena sredstva, s katerimi se preživlja občutno zmanjšala. Zaščita pravnih pravic, po mnenju pritožnice, ne more biti odvisna od premoženjskega stanja, saj se šteje, da je socialno stanje zaradi stroškov postopka oz. nudenja pravne pomoči ogroženo in tudi njen lastni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom. Sodišče jo je v prvem primeru pritožbe že oprostilo plačila sodne takse, sedaj pa ji zaradi polovice regresa v višini 166,00 EUR oprostitev ne pripada. Možnost uveljavljanja in zaščite njenih pravic ne more biti odvisna od premoženjskega stanja, to je od podedovanega premoženja stanovanjske hiše v vrednosti 18.164,00 EUR, ki ga ne more odtujiti.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje, upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v obsegu, kakor to določa drugi odstavek 350. člena ZPP. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

K sklepu, s katerim je bil zavrnjen predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks: ZST-1 po uveljavitvi novele ZST-1b, ki velja od 10. 8. 2013 dalje, v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči pa sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1).

Tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, tako da v obravnavani zadevi že iz tega razloga ni pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, saj so lahko v celoti oproščeni plačila sodnih taks le stranke, ki na podlagi odločbe pristojnega organa prejemajo denarno socialno pomoč. Osebe, ki niso prejemniki denarne socialne pomoči, so lahko delno oproščene plačila sodnih taks.

Po presoji pritožbenega sodišča pa je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji niti za delno oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane oprostitve plačila sodnih taks prisojalo na podlagi premoženjskega stanja tožnice, iz katerega izhaja, da pritožnica prejema pokojnino v mesečni višini 520,17 EUR, da je prejela 166,00 EUR letnega dodatka in da ima poleg stanovanja, v katerem stanuje, v lasti tudi 1/6 nepremičnine (hiše) v Limbušu, katere vrednost po podatkih Geodetske uprave Slovenije in zemljiške knjige znaša 18.164,49 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnice tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse, za kar se zavzema pritožba.

Občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje je pravni standard, ki ga sodišče oceni glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Kot je zapisalo že sodišče prve stopnje, so sodišču lahko v pomoč tudi kriteriji, ki jih za ugoditev prošnje za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 48/2001 s spremembami - v nadaljevanju: ZBPP) in z njim v zvezi Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami - v nadaljevanju ZSVarPre). Tožničin prejemek iz naslova pokojninskih dajatev sicer za višino 4,00 EUR ne presega dvakratnega minimalnega dohodka, ob tem pa ne gre prezreti, da ima tožnica premoženje, katerega vrednost presega 13.870,00 EUR in tako presega premoženje določeno v prvem odstavku 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/12 s spremembami - v nadaljevanju: ZUJF). Upoštevajoč, da znaša sodna taksa za pritožbo 23,60 EUR (enako za tožbo), ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bo tožnica s plačilom navedenega zneska, ki je relativno nizek, prišla v takšno situacijo, da bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Glede na navedeno v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse.

K sklepu o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog: Sodišče prve stopnje je 4. 11. 2014 tožnici vročilo nalog za plačilo sodne takse za tožbo po tar. št. 2111 ZST-1 v znesku 23,40 EUR. Zoper navedeni nalog je tožnica pravočasno vložila ugovor, v katerem je navedla, da je sodišče plačilo sodne takse napačno odmerilo, saj je bila s sklepom opr. št. V Ps 83/2012 z dne 1. 4. 2014 z vložitvijo pritožbe zoper sodbo opr. št. V Ps 83/2012 z dne 9. 7. 2013 plačila sodne takse oproščena. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo.

ZST-1 v 34.a členu določa, da je zoper plačilni nalog dopustno v 8 dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovoru, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, je treba priložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Če oseba, ki je izdala plačilni nalog ugotovi, da je pravočasen, popoln in dovoljen ugovor utemeljen iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, lahko s sklepom ugovoru ugodi, izpodbijani plačilni nalog spremeni in določi novo višino takse. Zaradi plačila te takse pošlje taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru. Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, ne ravna po prejšnjem odstavku, odloča o ugovoru iz prvega odstavka tega člena sodnik posameznik oz. sodišče, ki je izdalo plačilni nalog. S sklepom, ki ga je izdal v ugovoru, sodnik ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Če ugovoru ugodi, razveljavi izpodbijani plačilni nalog in ugotovi, da je taksa že plačana, ali pa izpodbijani plačilni nalog spremeni in določi novo višino takse. Zaradi plačila te takse pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru.

Tožnica je res dne 30. 8. 2014, v pritožbi zoper sodbo opr. št. V Ps 83/2012 z dne 9. 7. 2014, podala tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. V zvezi s tem jo je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 1. 4. 2014 oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, ne pa tudi na oprostitev plačila ostalih sodnih taks v predmetnem postopku (sklep na listovni št. 29 in 30) v sodnem spisu. Plačilni nalog v predmetni zadevi pa je bil izdan za plačilo sodne takse za sodbo.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnica do sedaj ni bila oproščena plačila sodne takse za izdano sodbo. Po višini pa je plačilni nalog bil pravilno ovrednoten na znesek 23,40 EUR, upoštevajoč vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi, ki znaša 465,00 EUR (tar. št. 2111/1, v skladu z 2. členom ZST-1).

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbi tožnice zoper izdana sklepa zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo.