Jedro

Zgolj in samo dejstvo, da je zoper nekatere sodnike drugega oddelka predlagatelj sprožil odškodninski spor, še ne more omajati videza nepristranskosti sodnikov drugih oddelkov istega sodišča, ki je tudi drugo največje pritožbeno sodišče v državi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je v teku pravdni postopek zaradi neveljavnosti oporoke in neveljavnosti dedne izjave, v katerem predlagatelj nastopa v vlogi drugega toženca. V predlogu za prenos krajevne pristojnosti na sodišče v Celju navaja, da je Vrhovno sodišče v zadevi I R 190/2023 z dne 18. 10. 2023 ugodilo predlogu za prenos pristojnosti na drugo sodišče, ker bi lahko bil okrnjen videz nepristranskosti sodišča, saj bi (višji) sodniki, zoper katere predlagatelj vodi odškodninski postopek, lahko odločali o morebitni pritožbi, ki bi jo vložil v navedenem pravdnem postopku. Podobno je Vrhovno sodišče odločilo tudi s sklepom v zadevi I R 153/2021 z dne 17. 11. 2021.

2.Predlog ni utemeljen.

3.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada (tudi) zahteva po nepristranskosti sodišča v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti.

4.Po oceni Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za položaj, ki bi bil primerljiv s postopkoma v zadevah, na kateri se sklicuje predlagatelj. V obeh citiranih odločitvah je namreč šlo za odškodninske postopke zoper stečajnega upravitelja, okrožnega državnega tožilca mariborskega tožilstva ter sodnike Okrožnega in Višjega sodišča v Mariboru, ki so odločali v kazenskem postopku zoper predlagatelja. Upoštevaje navedeno je Vrhovno sodišče v sklepu I R 190/2023 zato tudi obrazložilo, da bi bil okrnjen videz nepristranskosti sodišča, če bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja kolega sodnika z istega sodišča v drugi zadevi. Do takšnega položaja pa v konkretnem pravdnem postopku ne more priti, saj gre za spor med družinskimi člani in ne za tožbo predlagatelja zoper zaposlene na sodišču. Prav tako iz spisa ne izhaja, da bi sodniki, zoper katere je predlagatelj sprožil sodne postopke, lahko odločali o morebitni pritožbi v tej pravdni zadevi, kot to zmotno trdi predlagatelj. V predlogu navedeni višji sodniki so namreč v skladu z letnim razporedom vsi dodeljeni na kazenski oddelek Višjega sodišča v Mariboru, za odločanje o morebitni pritožbi pa bi bili pristojni sodniki civilnega oddelka.

5.Vrhovno sodišče zato predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni ugodilo.

-------------------------------

Su 84/2023 z dne 4. 12. 2023.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.