Jedro

Pritožba pravilno opozarja, da splošno znanih dejstev ni treba dokazovati, kar določa tudi peti odstavek 214. člena ZPP. Seveda pa to še ne pomeni, da takih dejstev ni treba zatrjevati: stranka splošno znana dejstva mora zatrjevati, dokazov zanje pa ji ni treba predlagati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, zoper navedeni sklep pa se je pravočasno iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka, ki predlaga spremembo odločitve tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

2.Tožeča stranka navaja, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni izkazala pogojev iz drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju1 (v nadaljevanju: ZIZ). Razlogi sodišča prve stopnje so med seboj v nasprotju: po eni strani namreč sodišče povzema njene trditve glede ravnanja tožencev, na podlagi katerih potem zaključi, da zaradi teh motenj ni mogoče ugotoviti, da komurkoli ali čemurkoli grozi kakšna škoda, sploh težko nadomestljiva; po drugi strani pa v nadaljevanju zaključuje, da se zaveda, da se gradbena dela izvajajo v okviru projekta protipoplavne zaščite, a da tožeča stranka ne zatrjuje, da bi zatrjevano motenje zaradi oviranja teh del povzročilo večjo nevarnost za poplave, kar bi pomenilo težko nadomestljivo škodo.

V pritožbi tožeča stranka ponavlja svoje trditve iz predloga za zavarovanje in pove, da ji je zaradi ravnanja tožencev onemogočena izvedba nujno potrebnih del v okviru protipoplavne ureditve na območju porečja Gradaščice. Ker je predlog za zavarovanje sodišče prve stopnje zavrnilo že iz razloga, ker tožnica ni izkazala pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, se z vprašanjem verjetnosti terjatve sploh ni ukvarjalo, zato je po prepričanju tožeče stranke sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (v nadaljevanju: ZPP), saj sklepa v zvezi z vprašanjem verjetnosti obstoja terjatve ni mogoče preizkusiti.

Ob zaključku, da tožnica v predlogu ni izkazala nobenega od pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje popolnoma zanemarilo zakonsko dikcijo verjetnosti izkaza enega (alternativno) izmed zakonskih pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe. Obenem je zanemarilo bistvo predlagane začasne odredbe, ki je v nezamudnem nadaljevanju protipoplavne ureditve, ki predstavlja skoraj gotovo, nedvomno pa vsaj verjetno preprečitev nastanka težko nadomestljive škode. Tožeča stranka navaja, da je v predlogu jasno in sklepčno predstavila okoliščine, ki so posledica postavitve spornih kontenerjev in ki jih je povzelo tudi sodišče prve stopnje. Poudarja, da se je z neupravičeno uporabo zemljišč v njeni lasti seznanila ob izvajanju gradbenih del v okviru izvedbe projekta protipoplavna ureditev porečja Gradaščice, na podlagi uredbe o državnem prostorskem načrtu zagotavljanja poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova Polhov Gradec. Prav tako je konkretizirala, kako sporna kontejnerja vplivata na izvajanje gradbenega projekta (da pomenita nezanemarljiv zastoj v projektu, saj je oviran dostop do dela gradbišča, ovirana je izvedba zaključnih del, onemogočen prevzem del). Ker tožeča stranka na konkretnem odseku trenutno ne more izvajati del, je a contrario logično, da lahko v primeru povečanih padavin, ki jih je čez poletje realno pričakovati, pride na tem območju do poplav. To pa pomeni, da je začasna odredba potrebna za preprečitev nastanka težko nadomestljive škode. Da predstavljajo poplave težko nadomestljivo škodo, je splošno znano, zato tega dejstva tožeči strani ni treba dokazovati.

Po drugi strani je tožeča v predlogu stranka poudarila, da tožencema ne bi nastala dodatna škoda, če bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno in bi imela možnost vzpostaviti prejšnje stanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba pravilno opozarja, da splošno znanih dejstev ni treba dokazovati, kar določa tudi peti odstavek 214. člena ZPP. Seveda pa to še ne pomeni, da takih dejstev ni treba zatrjevati: stranka splošno znana dejstva mora zatrjevati, dokazov zanje pa ji ni treba predlagati. In ravno v tem je bistvo odločitve sodišča prve stopnje. Tožeča stranka je v predlogu za zavarovanje le prepisala zakonske predpostavke iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, nato pa razen trditve, da zaradi motenja posesti preti grozeča nevarnost glede varnosti ter nevarnost za varnost ljudi in stvari ter povzročanje splošne nevarnosti ne tem območju in s tem verjetnost nastanka težko nadomestljive škode, ni z ničemer konkretizirala, kaj se lahko zgodi v primeru neizdaje začasne odredbe in kako bo to vplivalo na varnost. Tega tudi naštevanje, kaj vse ovirata na zemljišče postavljena kontejnerja, ne pojasni. Šele v pritožbi je tožeča stranka podala nekatere trditve, ki bi, če bi bile podane v predlogu za zavarovanje, lahko pomenile trditve o škodi, ki lahko nastane, če začasna odredba ne bo izdana. Takšne pritožbene trditve (da lahko v primeru povečanih padavin, ki jih je čez poletje realno pričakovati, pride na območju urejanja do poplav) predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki pa je pritožbeno sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe namreč velja načelna prepoved pritožbenih novot ter pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu: pogoje za izdajo začasne odredbe mora upnik konkretizirano zatrjevati.

5.V zvezi s pritožbenim zatrjevanjem, da tožencema (verjetno) ne bi nastala dodatna škoda, če bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno in bi imela možnost vzpostaviti prejšnje stanje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so trditve tožeče stranke ostale na pavšalni ravni. Ponovno v predlogu za zavarovanje navaja le, kaj vse ji je oteženo oz. onemogočeno zaradi zatrjevanega motilnega ravnanja, ne pojasni pa kakšne neugodne posledice ji zaradi tega ravnanja tožencev nastajajo. Glede tega je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da zgolj prepis zakonskega besedila tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in trditev, da je izpolnjen ta pogoj, za izdajo začasne odredbe ne zadošča.

6.Ker zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 51/1998, s spremembami.

2Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 214/5, 337, 337/1 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/2 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 32

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.