Jedro

Pri finančnem pogoju za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ne upoštevajo zgolj dohodki prosilca (mesečni prejemki), temveč tudi premoženje, s katerim prosilec razpolaga.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu opr. št. Ps 1574/2014 na drugi stopnji. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tudi finančni pogoj iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). V skladu z navedeno določbo se brezplačna pravna pomoč odobri prosilcu, če njegov mesečni dohodek ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Ne glede na navedeno določbo pa se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njega družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 13.780,00 EUR. Kot premoženje se ne upošteva stanovanje v katerem posameznik živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno ter premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače. V postopku je tožena stranka po uradni dolžnosti pridobila podatke zemljiške knjige in Geodetske uprave o nepremičninah, ki so v lasti tožnika. Po podatkih GURS je tožnik lastnik večjega števila nepremičnin v k.o. … in k.o. …, katerih vrednost znaša po oceni GURS 40.917,02 EUR. Pri tem pa tožena stranka ni upoštevala vrednosti objekta, v katerem prosilec živi. Ker torej prosilec razpolaga s premoženjem, katerega vrednost presega 13.780,00 EUR, skladno s prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnik v laični tožbi ugovarja, da na sodišču v Ljubljani ni nikoli zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je za to bilo do sedaj vedno pristojno sodišče v Mariboru. Je socialno ogrožena oseba brez rednega mesečnega denarnega dohodka in živi pod pragom revščine, zato izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Podatki o nepremičninah so lažni, objekt v katerem živi, ni njegova last in se mu ne more upoštevati. Prav tako se ne more navajati vrednost nepremičnin, ker niso urejene. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo določbe 11. člena ZSVarPre v skladu z določili Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Po podatkih GURS in zemljišče knjige je tožena stranka ugotovila, da je tožnik lastnik večjega števila nepremičnin, ki so v naravi gozdne in kmetijske parcele. Po oceni GURS znaša vrednost teh parcel 40.917,02 EUR. Prav tako je tožena stranka ugotovila, da tožnik ni zavarovan kot kmet oziroma ne opravlja kmetijske dejavnosti kot poklic. Kmetijske in gozdne parcele, katerih vrednost presega 13.780,00 EUR, se zato upoštevajo pri ugotavljanju finančnega položaja prosilca. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V skladu z določbo 31.a člena ZBPP o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za brezplačno pravno pomoč tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež ter glede na vsebino zadeve, na katero se nanaša prošnja prosilca. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani zaradi priznanja pravic iz javnih sredstev – varstvenega dodatka. Gre torej za socialni spor, o katerem odloča Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. To posledično pomeni, da je za odločanje o pravici do brezplačne pravne pomoči pristojen organ za brezplačno pravno pomoč navedenega sodišča. 6. Glede na navedeno sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je v zadevi odločil nepristojni organ, kakor tudi, da tožnik nikoli ni vložil prošnje pred navedenim sodiščem. V obravnavanem primeru je tožnik res vložil vlogo pri Okrožnem sodišču v Mariboru, ki pa ni stvarno pristojno za odločanje v tem primeru, zato je organ navedenega sodišča ravnal pravilno, ko je tožnikovo prošnjo odstopil v obravnavo stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

7. Po presoji sodišča pa je tudi odločitev tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna. Pri navedenem pogoju se ne upoštevajo zgolj dohodki prosilca (mesečni prejemki), temveč tudi premoženje, s katerim prosilec razpolaga. Po podatkih GURS in zemljiške knjige je tožnik lastnik večjega števila kmetijskih zemljišč, katerih vrednost po oceni množičnega vrednotenja nepremičnin znaša 40.917,02 EUR. Pri navedenem podatku gre za podatek iz uradne evidence, kateremu tožnik ugovarja zgolj z navedbo, da nepremičnine niso urejene, s takšnim pavšalnim ugovorom pa ni mogoče uspešno izpodbiti dejstva, ki izhaja iz uradne evidence. Stanovanjskega objekta, v katerem tožnik prebiva, pa tožena stranka niti ni upoštevala pri ugotovitvi navedene vrednosti. Ker katastrski dohodek od nepremičnin znaša 192,52 EUR, je zato tožena stranka te nepremičnine utemeljeno upoštevala kot premoženje, s katerim tožnik razpolaga, ter glede na dejstvo, da vrednost nepremičnin presega znesek 13.780,00 EUR, tudi zavrnila njegovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 8. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

9. O predlogu tožnika za oprostitev plačila stroškov tega postopka sodišče ni odločalo, ker se v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči sodne takse ne plačajo.