Jedro

Upravni organ je v postopku z vpogledom v register plačilnih pravic po uradni dolžnosti ugotovil, da tožnica ni uveljavljala plačilnih pravic v obdobju dveh zaporednih let. Zato je izpodbijana odločitev upravnega organa, da se posamezne plačilne pravice izdvojijo v nacionalno rezervo, pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) je z izpodbijano odločbo odločila, da se posamezne plačilne pravice, ki jih tožnica, KMG-MID ..., ni uveljavljala v obdobju dveh let, 2010 – 2011, in sicer travnik, ID številka plačilne pravice 25494066, število plačilnih pravic 0,41, vrednost ene plačilne pravice 108,07 EUR, izdvojijo v nacionalno rezervo. V svoji obrazložitvi navaja, da je 5. 3. 2012 po uradni dolžnosti preverila stanje glede izkoriščenosti plačilnih pravic v registru plačilnih pravic in pri tem ugotovila, da tožnica posamezne plačilne pravice v navedenem obdobju ni uveljavljala. Zato se plačilne pravice v skladu z določbo 42. člena Uredbe Sveta ES št. 73/2009 in 9. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu izdvojijo v nacionalno rezervo.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zoper uvodoma navedeno odločbo zavrnil kot neutemeljeno. Meni, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Iz dokumentov prvostopenjske zadeve je namreč razvidno, da tožnica v letih 2010 in 2011 ni uveljavljala izplačila plačilnih pravic. Iz zbirne vloge za leto 2010, ki jo je tožnica vložila dne 22. 3. 2010, je razvidno, da je na zahtevku za izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki za leto 2010 označila, da ne uveljavlja zahtevka za izplačilo navedenih plačilnih pravic z vsemi dodatki na osnovi prijave „Upravičenih površin za izplačilo plačilnih pravic“ iz obrazca D. Iz zbirne vloge za leto 2011, ki jo je vložila dne 22. 4. 2011, je razvidno, da je na zahtevku za izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki za leto 2011 označila, da ne uveljavlja zahtevka za izplačilo navedenih plačilnih pravic z vsemi dodatki na osnovi prijave „Upravičenih površin za izplačilo plačilnih pravic“ iz obrazca D. Tožnica torej v letih 2010 in 2011 ni uveljavljala zahtevka za izplačilo plačilnih pravic, kar pomeni, da izplačila ni pridobila. Sklicuje se na določbe Uredbe Sveta ES št. 73/2009 in na določbe Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu, katerih vsebino tudi povzema. Sklicuje se tudi na prvi odstavek 35. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2011, ki določa, da nosilec kmetijskega gospodarstva, ki zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v 31. členu Uredbe Sveta ES 73/09 oziroma v predpisih za ukrepe osi 2 iz PRP 2007 - 2013 ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi z zahtevki za pomoč na površino oziroma živali, za katere je vložen zahtevek za dodatno plačilo, obdrži pravico do pomoči v zvezi z upravičeno površino oziroma številom upravičenih živali ob času višje sile ali izjemnih okoliščin, če v 10-delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, primere višje sile ali izjemnih okoliščin pisno sporoči Agenciji in za to priloži ustrezna dokazila, pri čemer se za izredne okoliščine štejejo smrt kmeta, kmetova dolgotrajna nezmožnost za delo, huda naravna katastrofa, ki resno vpliva na kmetijsko zemljišče gospodarstva, uničenje prostorov za živali na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče, epidemija živalske bolezni, ki prizadene del ali vso kmetovo živino. Glede na to, da je tožnica v pritožbi navedla, da je izvedela, da plačilne pravice na njenih GERK koristi A.A., o čemer je Agencijo pisno obvestila z dopisom z dne 8. 11. 2011, ugotavlja, da koriščenje plačilnih pravic na GERK tožnice s strani tretje osebe ni primer zgoraj navedene višje sile ali izjemnih okoliščin, zaradi česar so pritožbene navedbe tožnice neutemeljene. Predpisi jasno določajo, da morajo biti plačilne pravice izkoriščene, sicer se izdvojijo v nacionalno rezervo. Skladno s predpisi izkoriščenost pomeni, da imetnik plačilnih pravic v danem letu tudi prejme plačilo, torej jih aktivira za vsak upravičen hektar zemljišča. V danem primeru izkoriščenosti ni bilo v obdobju dveh navedenih zaporednih let, zato je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da na domačiji dela sama s partnerjem. Drugi niso sposobni narediti tako kot je treba, zato so naredili veliko škode. Navaja, da A.A. ni lastnik te zemlje, saj je še očetova, zato ji je naredil velike probleme in prikrivajoče GERK-e. Čeprav A.A. dejansko ne obdeluje zemlje, je vlekel denar za uveljavitev subvencije. Prilaga kopije dopisov Agenciji, s katerimi je Agencijo prosila za pomoč pri prenosu GERK-ov, ker je izvedela, da A.A. uveljavlja subvencije za njene površine.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, kot so navedeni v obrazložitvi odločbe tožene stranke in v obrazložitvi prvostopne odločbe ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru je predmet sodne presoje zakonitost odločbe prvostopenjskega organa, s katero je le-ta odločil, da se posamezne plačilne pravice tožnice, KMG-MID ..., glede na to, da plačilnih pravic ni uveljavljala v obdobju dveh zaporednih let, izdvojijo v nacionalno rezervo. Svojo odločitev je sprejel na podlagi določb 42. člena Uredbe Sveta ES št. 73/2009 in 9. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu.

Določba 42. člena Uredbe Sveta ES št. 73/2009 določa, da se vse pravice do plačila, ki niso bile uveljavljene v skladu s členom 34 v obdobju dveh let, doda v nacionalno rezervo, razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah. Vsebinsko enako določbo vsebuje tudi 9. člen Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu, ki v prvem odstavku določa, da se za izkoriščene plačilne pravice štejejo tiste plačilne pravice, za katere je vložen zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki vsebuje ustrezno ugotovljeno površino, v drugem odstavku pa določa, da se plačilne pravice, ki niso izkoriščene v vsaj enem izmed dveh zaporednih let, izdvojijo v nacionalno rezervo na dan 10. junija tekočega leta na podlagi 42. člena Uredbe Sveta ES št. 73/2009, razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je upravni organ v postopku z vpogledom v register plačilnih pravic po uradni dolžnosti, ugotovil, da tožnica, KMG MID ..., ni uveljavljala plačilnih pravic v obdobju dveh zaporednih let 2010-2011. To med strankama niti ni sporno. Zato je izpodbijana odločitev upravnega organa, da se posamezne plačilne pravice izdvojijo v nacionalno rezervo, po presoji sodišča pravilna. Določbi 42. člena Uredbe Sveta ES št. 73/2009 in 9. člena Uredbe o neposrednih plačil v kmetijstvu sta bili v konkretnem primeru pravilno uporabljeni. Drugostopenjski organ pa je tudi pravilno ugotovil, da v konkretnem primeru ne gre za primer višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v prvem odstavku 35. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2011. Sodišče zato tožbene ugovore tožnice zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Tožnici pojasnjuje, da prenos GERK-ov izvede upravna enota po postopku, ki ga določa Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev, po vložitvi vloge nosilca kmetijskega gospodarstva.

Ker je odločitev upravnega organa po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.