Jedro

v sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90). Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka (za plačilo 29.790,00 SIT z zamudnimi obrestmi) in v 3. točki izreka (za plačilo 8.300,00 SIT izvršilnih stroškov). Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v višini 23.114,00 SIT. Zoper sodbo se je toženec pravočasno pritožil. Navedel je, da ni prejel vabila za glavno obravnavo, in da je dne 23.6.1997 poslal sodišču pisno pritožbo, čeprav je v obrazložitvi sodbe navedeno, da je sodišče ni prejelo. Dodal je še, da se mu zdi neumno, plačevati plastificirane vizitke, katere ni naročil, pa še te so imele napako pri telefonski številki. Pritožbi je priložil kopijo in potrdilo o poslanem ugovoru na sodišče z dne 23.6.1997, kopijo pritožbe poslane tožeči stranki in plastificirano vizitko. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Toženec je prejel vabilo za glavno obravnavo dne 30.1.1999. Tako je razvidno iz povratnice, pripete k odredbi za 1. narok za spor majhne vrednosti. Zato ne drži pritožbena trditev, da toženec ni bil (pravilno) vabljen na glavno obravnavo. Pritožnik tudi nima prav, ko uveljavlja, da naj bi sodišču poslal "pisno pritožbo," za katero je v sodbi navedeno, da je sodišče ni prejelo. "Pisna pritožba" z dne 23.6.1997 je ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je sodišče prejelo in je njegovo vsebino v sodbi tudi povzelo. Ni pa prejelo "pisne pritožbe," ki jo je toženec naslovil na tožečo stranko in ima datum 1.6.1996. To je toženec priložil šele pritožbi. V gospodarskih sporih se po določbah 1. odst. 496.a člena ZPP lahko v pritožbi predlagajo (oz. predložijo) novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave. Toženec ni pojasnil, zakaj je "pisno pritožbo" z dne 1.6.1996 predložil sodišču šele v pritožbi. Zaradi tega je ni mogoče upoštevati. Ker gre za spor majhne vrednosti, je pritožbeno sodišče poleg tega vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče (1. odst. 467. člena ZPP). V odsotnosti slehernih dokazov tožene stranke je štelo njene navedbe pravilno za nedokazane. Ker se je izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (368. člena ZPP).