Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je v motenjski pravdi izdana začasna odredba po določbi 442. člena ZPP in je z njo dolžniku naloženo kakšno dejanje, upnik izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, če ni zahteval prisilne izvršitve v tridesetih dneh po izteku roka, ki je bil v začasni odredbi določen, zato da ga dolžnik opravi.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Prvo sodišče je zavrglo kot prepozen upničin predlog za izvršbo zaradi dosege dejanj. Ugotovilo je, da je izvršilni naslov začasna odredba, ki jo je izdalo sodišče v motenjski pravdi, izvršbo pa je mogoče po določbi 444. člena ZPP predlagati le v 30-dnevnem prekluzivnem roku, ki ga je upnica zamudila.
Proti sklepu se pritožuje upnica in uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da predlogu za izvršbo ugodi. V pritožbi navaja, da 444. člen ZPP ureja le vprašanje roka za uveljavitev pravice zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, s katerim je tožencu po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje. V danem primeru ne gre za naložitev dejanja po tožbi, temveč po predlogu za izdajo začasne odredbe, česar pa 444. člen ZPP ne ureja, niti s kakšnim drugim predpisom ni pravica zahtevati izvršbo po sklepu o začasni odredbi omejena na 30 dni. Smiselna uporaba 444. člena ZPP ni mogoča, ker gre za izjemo od splošnih procesnih in materialnih rokov, razširjanje izjem pa ni dopustno. Zato izvršilno sodišče ni imelo zakonite podlage za zavrženje predloga.
Pritožba ni utemeljena.
Iz izvršilnega naslova, začasne odredbe, izdane v motenjski pravdi, sklepa II P ..... z dne 22.12.1994, izhaja, da je tožeča stranka (sedaj upnica) predlagala izdajo začasne odredbe na podlagi 442. člena ZPP, sodišče pa je, upoštevaje citirano določbo, začasno odredbo tudi izdalo, z njo pa je bilo dolžnikom kot tožencem naloženo, da s poti na posestni meji parc. št. 34 in parc. št. 35 k.o. K. odstranijo nameščene železne drogove. Smisel posestnega varstva je preprečevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic, torej varovanje dejanskega stanja. Temu pa je zadoščeno le, če je posestno varstvo hitro, zato je načelo hitrosti postopka v motenjskih pravdah izrecno poudarjeno tako v materialnopravnem predpisu - ZTLR (77. člen) kot tudi v procesnih določbah - ZPP (drugi in četrti odstavek 443. člena ZPP), pri čemer je med takšne določbe potrebno uvrstiti tudi določbo 442. člena ZPP, ki se nanaša na možnost izdaje začasne odredbe zaradi okoliščin, ki terjajo takojšnje, čeprav začasno varovanje dejanskega stanja. Zaradi nujnosti pa tudi začasnosti odločbe o posestnem varstvu tožnik izgubi pravico zahtevati prisilno izvršitev sklepa, s katerim je tožencu naloženo po tožbi zaradi motenja posesti kakšno dejanje (ne pa tudi opustitev), če ni zahteval prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku paricijskega roka. Če ta določba 444. člena ZPP velja za prisilno izvršitev dejanja po (končnem) sklepu, velja toliko bolj za prisilno izvršitev v začasni odredbi naloženega dejanja tožencu (dolžniku), saj je načelo hitrosti postopka zaradi narave in smisla začasne odredbe v slednjem primeru še bolj poudarjeno in zato ni videti razloga, da analogna uporaba določbe 444. člena ZPP ne bi bila zakonita, zato pa tudi ne gre za nedovoljeno širjenje uporabe izjeme (člena 444 ZPP) od splošnih predpisov, kot to meni pritožba.
Ker pritožnik tudi ne trdi, da bi predlog za izvršbo vložil v roku iz 444. člena ZPP, zatrjevana pritožbena razloga pa nista podana, niti ni sodišče ugotovilo kakšne kršitve določb postopka absolutne narave, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep po določbi 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP.