Jedro

Z izrečenimi besedami (nemška kurba, nemška svinja, prasica), navedenimi v opisu dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje je obdolženec podal negativno vrednostno sodbo o zasebni tožilki ter jo s tem razžalil.

Izrek

Pritožba zagovornikov obd. MŽ se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, ki obsegajo na 100.000,00 (stotisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve st opnje obdolženca spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja razžalitve po I. odst. 169. čl. KZ. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 1 meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. V plačilo pa je obdolžencu naložilo tudi stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo so se iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. tč. 370. čl. ZKP) pritožili obdolženčevi zagovorniki ter predlagali, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in navedb v pritožbi sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje glede obdolžencu očitanega kaznivega dejanja razžalitve ugotovilo pravilno in popolno, izvedlo vse potrebne dokaze, jih ocenilo in na tej podlagi sprejelo utemeljene dokazne zaključke ter v sodbi vsa odločilna dejstva tudi primerno obrazložilo. Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje glede obdolžencu očitanega kaznivega dejanja razžalitve in prepričljivi razlogi v sodbi sodišča prve stopnje, da je obdolženec zasebni tožilki dne 26. in 27.9.1995 izrekel besede, navedene v opisu dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje, s katerimi je podal negativno vrednostno sodbo o zasebni tožilki ter jo s tem razžalil. Opirajoč se na vse izvedene dokaze je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi zanesljivo izključilo v zagovoru obdolženca nakazovano izzvanost z ravnanjem zasebne tožilke, saj za tako ugotovitev tudi po oceni sodišča druge stopnje v zbranem dokaznem gradivu ni podlage. Tudi po oceni sodišča druge stopnje so izpovedbe zaslišanih prič (zasebne tožilke EH, EG, AH, MK in NN), na katere je sodišče prve stopnje oprlo svoje ugotovitve o poteku dogodkov in obdolženčevi krivdi za storjeno dejanje prepričljive, sicer pa se je sodišče prve stopnje odločilo za zadevo odločilnih okoliščinah na podlagi na glavni obravnavi izvedenih dokazov ter neposrednih vtisih o izpovedbah posameznih prič in zagovora obdolženca. Zato pritožba obdolženčevih zagovornikov zgolj s ponavljanjem zagovora obdolženca, dokazne ocene, ki je v razlogih izpodbijane sodbe tudi dovolj jasno in razumljivo obrazložena, ne more omajati. Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvedenega dokaznega postopka s potrebno gotovostjo prepričalo, da je obdolženec z izrečenimi besedami zasebno tožilko razžalil ter zato utemeljeno zavrnilo predlog obrambe za zaslišanje prič AP in DP.

Skladno z določbo 386. čl. ZKP je sodišče druge stopnje preizkusilo tudi odločbo o obdolžencu izrečeni kazenski sankciji. Ob upoštevanju obdolženčeve dosedanje nekaznovanosti je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno izreklo pogojno obsodbo, pri določitvi višine kazni pa dovolj upoštevalo težo dejanja in stopnjo obdolženčeve krivde. Tudi preizkusna doba je po oceni sodišča druge stopnje dovolj dolga, da bo v njej obdolženec s svojim nadaljnjim vedenjem lahko dokazal, da je opravičil zaupanje sodišča, dano mu z izrekom te pogojne obsodbe.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 98. čl. ZKP. Povprečnino je sodišče druge stopnje odmerilo ob upoštevanju premoženjskih razmer obdolženca, kot jih je ugotovilo že sodišče prve stopnje ter trajanja in zamotanosti tega pritožbenega postopka.