- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSM Sodba I Cp 638/2024
ECLI:SI:VSMB:2025:I.CP.638.2024 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Kadar je bil nagib za sklenitev darilne pogodbe med zakoncema še kakšen drug, razveza njune zakonske zveze oziroma prenehanje zunajzakonske skupnosti po naravi stvari ni spremenjena okoliščina, ki bi darovalcu omogočala preklic darila.
Izrek
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II.Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka s pritožbo.
Obrazložitev
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožnik zahteva od tožnice vrnitev darila, ki ga je prejela dne 8. 10. 2020, in sicer eno polovico nepremičnine parc. št. 303/6, k.o. ..., tako, da mu v roku 15 dni od izdaje sodbe izstavi zemljiškoknjižno listino, s katero dovoli prenos lastninske pravice na 1/2 navedene nepremičnine na ime tožnika (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške pravdnega postopka v roku 15 dni od vročitve izpodbijane sodbe v višini 1.460,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2.Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje obrazloženo v 13. točki izpodbijane sodbe, ko to zmotno zaključuje, da izpoved tožnika ne daje podlage za sklep, da je bila njegova odločitev posledica njegove ljubezni do toženke. Tožnik je namreč izpovedal, da je verjel, da bosta s toženko živela skupaj, da sta se našla in da je med njima ljubezen, prav tako je izpovedal, da ima toženko rad. Meni, da iz izjave "A., rad te imam, zato ti bom dal, ker si poštena, pridna in delovna," nikakor ne izhaja zaključek, da kavza pogodbe ni bila tožnikova vera v dosmrtno življenje s toženko, v kolikor bi bil nagib za sklenitev takšne pogodbe v vlaganjih, potem nedvomno tožnik ne bi izpostavil dejstva, da jo ima rad, da je poštena, pridna in delovna.
2.Opozarja, da je vera v večno ljubezen predvsem subjektivno čustvo, katerega nedvomno ni mogoče opreti na izpovedbe tretjih oseb, ki so očitno zainteresirane za izid postopka. Nadalje izpostavlja, da se je k toženki preselil šele leta 2020, s čimer je nastala tudi dejanska ekonomska skupnost, tako je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi tožnik toženki polovico nepremičnine podaril po več letih skupnega življenja. Prav tako tožnik izpostavlja, da toženka sploh ni razpolagala s finančnimi sredstvi za vlaganje v nepremičnino. Iz že predloženih izpiskov tožnika izhaja, da je gotovino iz njegovega računa dvigovala toženka in s temi sredstvi nato kupovala opremo za urejanje nepremičnine. Za predmetni primer ni relevantno, da naj bi toženka v nepremičnino vložila 4.000,00 EUR lastnih sredstev in občasno pri delu tudi pomagala, temveč je bistveno, kakšen je bil nagib tožnika za sklenitev darilne pogodbe. Morebitna finančna vlaganja toženke, za katera je tožnik izrecno pojasnil, da so bila del zneska 10.000,00 EUR, ki ga je tožnik predhodno dal toženki, potem ko je prodal svoje lastno stanovanje, bi bila zgolj predmet višine deležev na skupnem premoženju.
2.Preklic darilne pogodbe mora po stališču sodne prakse reševati položaje, ko bi bilo po splošnem prepričanju zavržno in do obdarovalca krivično, če bi obdarjenec obdržal darilo. Prav takšen pa je predmetni primer, ko je tožnik iz ljubezni do toženke le-tej podaril polovico sporne nepremičnine. Dokazni postopek ni pokazal, da bi tožnik s sklenitvijo sporne pogodbe zasledoval kak drug interes. Odločitev sodišča prve stopnje, da naj temu ne bi bilo tako, kaže na izrazito neenakopravno obravnavanje pravnih strank in kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Sodišče je zmotno naredilo zaključek, da naj bi tožnik darilno pogodbo podpisal tudi zaradi vlaganj, pri čemer sploh ni upoštevalo bančnih izpiskov tožnika, iz katerih izhaja, da toženka sploh ni imela sredstev za lastno preživljanje, kaj šele za vlaganje v nepremičnino, zato je jasno, da nagib za sklenitev ni moglo biti vlaganje v nepremičnino. Prav tako sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je tožnik vlagal sredstva, ki predstavljajo njegovo posebno premoženje, ob tem pa tudi ni upoštevalo začetka njune dejanske ekonomske skupnosti, za kar je tožnik predložil tudi potrdilo o stalnem prebivališču. Prav tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnika, in sicer predloženih bančnih izpiskov, iz katerih izhaja, da je tožnik plačeval vsa vlaganja v nepremičnino in finančnega stanja toženke, kar že pojmovno izključuje namen sklenitve pogodbe zaradi vlaganj, prav tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predloženih bančnih izpiskov, iz katerih izhaja, da je tožnik plačeval različne stroške toženki in da je toženka sredstva za nepremičnino in tudi zase redno sama dvigovala iz njegovega računa.
2.Pritožba opozarja tudi, da je pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, kar pomeni, da sta bili obe stranki seznanjeni s podano izjavo volje in njenimi posledicami. V kolikor bi notar zaznal, da je namen sklenitve darilne pogodbe drugačen kot darilo, bi na to stranke moral opozoriti in skladno z 42. členom Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) drugačne izjave strank in opozorilo vnesti v notarsko listino. Nadalje je pritožba tudi izpostavila, da gre za sodbo presenečenja. S takšno odločitvijo je namreč sodišče prve stopnje dejansko ugotovilo, da darilna pogodba po svoji vsebini sploh ni darilna pogodba, s tem pa je postopalo v nasprotju s 340. členom ZPP. Takšna pogodba bi namreč v tem primeru morala biti nična, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti. Tožnik zahtevka za ugotovitev ničnost sporne pogodbe ni postavil, saj ve, kakšna je bila njegova lastna volja za sklenitev pogodbe, kot je tudi vedel, kakšne so posledice sklenitve takšne pogodbe, saj je bil nanje opozorjen s strani notarja.
2.Pritožba graja tudi novejšo sodno prakso, ki zavzema stališče, da je potrebno v primerih, kot je predmetni, abstraktno kavzo iz 110. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) očistiti vsega, kar se ne tiče vere v dosmrtno ljubezen in morebitne ljubezenske zaslepljenosti, sicer preklic darila ni utemeljen. Pritožba meni, da določba 110. člena DZ izrecno določa, da se mora vrniti vsa darila, ki niso v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca. DZ torej ne razlikuje med različnimi kavzami pogodb, temveč izrecno določa, da se vračajo darila, ki niso v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca. V predmetnem primeru torej ni nikakršnega dvoma v to, da ta primer povsem ustreza razlagi 110. člena DZ. Zakon pa ne določa nikakršnih alternativnih predpostavk. Sodišče je na takšno razlago zakonskih določil vezano. V kolikor pa meni, da je takšna razlaga v nasprotju s katero od ustavnih človekovih pravic, obstaja le ena pot, in sicer, da sodišče prekine postopek ter vloži zahtevo za varstvo ustavnosti te določbe.
2.Sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in naloži toženki povrnitev stroškov tožniku, podredno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
3.Toženka je na pritožbo odgovorila in se zavzema za njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se je glede na obširne pritožbene navedbe ukvarjalo samo z bistvenimi pritožbenimi navedbami (prvi odstavek 360. člena ZPP).
6.V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, ki je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna absolutna bistvena kršitev. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo.
7.Pritožba očita sodišču prve stopnje izrazito neenakopravno obravnavanje pravdnih strank in kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS, pri čemer pa konkretno ne pove, s katerimi ravnanji ali opustitvami je sodišče prve stopnje zagrešilo očitano kršitev. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svojih odločitvah že pojasnilo, da je z 22. členom URS vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem. Sodišče strank v postopku ne sme obravnavati neenakopravno. Vsaki stranki mora biti zagotovljena pravica do izjavljanja. V postopku ji mora biti omogočeno, da navaja argumente za svoja stališča, da navaja dejstva in predlaga dokaze, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke. Sodišče jo mora slišati, pretehtati ustreznost njihovih navedb in nanje odgovoriti. Sodišču pa se ni treba opredeliti do očitno neutemeljenih ali neustreznih navedb strank. Pravica do izjavljanja in obveznost sodišča do opredelitve se nanašata tudi na pravna vprašanja. Pri tem sodišču ni treba posebej odgovarjati na vsak pravni argument stranke, mora pa se opredeliti do tistih pravnih argumentov, ki so pomembni za odločitev. Tudi če zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko stranka ugotovi, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni preprosto prezrlo. Sodi610de prve stopnje je namre0d izvedlo predlagane dokaze obeh strank, se opredelilo do navedb obeh pravdnih strank in dokazno ocenilo izvedene dokaze, pri 0demar dejansko stanje ni ostalo nepopolno ugotovljeno, kot zatrjuje prito7eba. Zgolj dejstvo, da se to7enik ne strinja z dokazno oceno, ki naj bi bila izrazito njemu v 61kodo, ne pomeni kr61itve 8. to0dke drugega odstavka 339. 0dlena oziroma 22. 0dlena URS.
8.Neutemeljena je tudi prito7ebna graja, da sodi610de prve stopnje ni upo1tevalo ban0dnih izpiskov to7enika, iz katerih izhaja, da to7enka sploh ni imela sredstev za lastno pre7eivanje, kaj 1ele za vlaganje v nepremi0dnino. Do tega se je v zvezi s preteklimi vlaganji opredelilo v to0dki 11 obrazlo7eitve izpodbijane sodbe ter v opombah 1 in 4, v katerih je izrecno pojasnilo zmotno pojmovanje pravdnih strank glede posebnega in skupnega premo7eenja, kot tudi v delu obrazlo7eitve, kjer je pojasnilo, da vlaganja v sporno nepremi0dnino niso bila le v obliki finan0dnih sredstev, ampak tudi opravljenem oziroma vlo7eenem delu. Glede na navedeno zato sodi610du prve stopnje ni bilo treba presoditi konkretno posameznih ban0dnih izpiskov in se do njih opredeliti.
9.Sodi610de prve stopnje se je pri presoji obravnavanega zahtevka oprlo na dolo0dbo 110. 0dlena DZ o vra0danju daril med zakoncema. Po sodni praksi lahko zakonec ob sklicevanju na te dolobebe zahteva vra0dilo darila od drugega zakonca 61ele po razvezi oziroma po za0detku postopka za razvezo, 0de je 7eivljenjska skupnost zakoncev takrat 7ee trajno razpadla. Presojo zahtevkov za vra0danje daril med zakoncema je treba opraviti po pravu, ki velja v trenutku, ko lahko zakonec skladno z navedeno sodno prakso uspe61no uveljavi tak61en zahtevek. Ker je v konkretnem primeru zunajzakonska zveza med pravdnima strankama razpadla v letu 2022, je treba postavljeni zahtevek presojati z uporabo prava, ki je veljalo ob razpadu zunajzakonske skupnosti, torej na podlagi dolo sedaj veljavnega 110. 0dlena DZ. Vendar ker je doloa 84. 0dlena ZZZDR vsebinsko identi0dna sedanji ureditvi iz 110. 0dlena DZ, je sklicevanje sodi610de prve stopnje na sodno prakso, ki temelji na doloah ZZZDR, materialnopravno pravilno.
10.Po razvezi zakonske zveze oziroma prenehanju zunajzakonske skupnosti torej ni treba vra0dati obi0dajnih daril, ki sta si jih zakonca dala med trajanjem zakonske zveze, vra0dajo pa se druga darila, zlasti taka, ki niso v sorazmerju s premo7enskimi razmerami darovalca (110. 0dlen DZ). Podobno kot pri drugih zakonskih razlogih za preklic darilaa tudi v tem primeru zahtevo za vrnitev utemeljuje posebna vrsta spremenjene okoli610dine: razveza zakonske zveze oziroma prenehanje zunajzakonske skupnosti ima lahko lastnost tovrstne spremenjene okoli610dine le v primerih, ko je odlo0dilen nagib za darilo predstavljala zakonska zveza z obdarjencem oziroma njej lastna "vera v dosmrtno skupno 7eivljenje".b Kadar je bil nagib za sklenitev darilne pogodbe med zakoncema 61e kak1en drug, razveza njune zakonske zveze oziroma prenehanje zunajzakonske skupnosti po naravi stvari ni spremenjena okoli610dina, ki bi darovalcu omogo0dala preklic darila.
11.Navedena stali10dja in sodna praksa, ki se je na podlagi dolo 84. 0dlena ZZZDR in 110.0dlena DZ izoblikovala je po oceni sodi610da druge stopnje ustaljenaa in ne uvaja nobenih dodatnih alternativnih pogojev za vra0danje daril med zakoncema, kot to izpostavlja prito7eba, temve0d temelji na stali10du, da darila med zakonci in njihovo vra0danje ne smejo biti predmet tak1ne obravnave, ki bi ustavnopravno nedopustno in nesorazmerno posegala v trdnost konkretne lastninske pravice.b
12.Glede na ustaljeno sodno prakso in samo vodenje postopka pred sodi610dem prve stopnje, v katerem je sodi610de prve stopnje stranki izrecno opozorilo, da bo preverjalo to7enkine trditve o nagibu za darilno pogodbo glede na zatrjevana vlaganja v sporno nepremi0dnino, izpodbijana sodba ne more predstavljati sodbo presene0denja. Ta bi bila podana, v kolikor bi sodi610de prve stopnje sprejelo odlo0ditev, ki bi temeljila na druga0dni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odlo0ditev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pri0dakovanju druga0dne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.b
13.Sodi610de prve stopnje je pravilno ugotavljalo nagib darila v konkretnem primeru. Pravilno je zaklju0dilo, da v obravnavnem primeru to7enika ni vodila vera v dosmrtno ljubezen in morebitna ljubezenska zaslepljenost, temve0d racionalna odlo0ditev, da podari 1/2 dele7e sporne nepremi0dnine to7enki iz razloga, da bo to7enka hodila na vikend, na njem delala in vanj vlagala (oziroma e vlagala). To7enkino izjavo, ki jo sedaj izpostavlja prito7eba: "A., rad te imam, ker si po1tena, pridna in delavna," je sodi610de prve stopnje dokazno ocenilo tudi z drugimi izvedenimi dokazi, med drugim z izpovedbo to7nika, ki je izpovedal, da sicer to7enki polovico spornega vikenda ni podaril, da bi vanj vlagala, vendar je v dru7ebi kdaj govoril, da bo to7enka tako ali tako dobila polovico, pri 0demar je to govoril, ko je razmi61ljal, da bi ji dal polovico, nakar je pojasnil, da je to7enka rekla, da ne bo ve0d hodila na vikend, ker tako ali tako ni ni0d njenega. Sam to7nik je menil, da ga je s tem hotela izsiljevati, to7enka pa je elela, da ji vikend da, ker je elela poskrbeti za otroka. Tudi na vpra61anje, kdo je prvi na0del temo, da bi dal to7enki polovico vikend, je odgovoril, da to7enka, ki mu je govorila "0de61, da kaj bo ona zdaj gori, da nima ni0d, sam pa je nato dejal, da ji bo dal pisati polovico. Sodi610de prve stopnje je pravilno zaklju0dilo, da e iz izpovedbe to7nika ne izhaja, da bi bila darilna pogodba sklenjena izklju0dno zaradi vere v dosmrtno skupno 7eivljenje, kar so potrdile tudi pri0de (n.pr. brat to7nika B. B., ki je prav tako izpovedal, da je to7nik podaril polovico nepremi0dnine, ker je to7enka vztrajala, da sicer ne bo hodila ve0d na vikend), temve0d da je to7enka svoje nadaljnje urejanje vikenda ter bivanje v njem pogojevala s solasni1tvom le-tega. To7nikova odlo0ditev, da tej njeni zahtevi ustre7ei tako tudi po oceni sodi610da druge stopnje sama po sebi vsebuje tudi pri0dekovanje ( eljo) po skupnem 7eivljenju, vendar pa slednjega, kot je pravilno zaklju0dilo sodi610de prve stopnje, ni mogo0de ena0diti z vero v dosmrtno skupno 7eivljenje, kot sodna praksa pojmuje tisto kavzo, zaradi katere je mogo0de darilo preklicati, 0de se skupno 7eivljenje izjalovi.
14.Sodi610de druge stopnje se strinja, da je vera v ve0dno ljubezen predvsem subjektivno 0dustvo. Gre za notranje do7eivetje posameznika, njegovega prepri0danja in 0dustvene navezanosti. Kljub temu pa se ta obi0dutek ne izra7ea le v mislih in obi0dutkih posamezne osebe, temve0d tudi navzven - skozi dejanja, besede in odnos do ljubljene osebe. Tako lahko ne le partner, temve0d tudi okolica prepozna znake predanosti, iskrene naklonjenosti in trajne 0dustvene povezanosti. Ve0dna ljubezen se torej ne odra7a le kot intimno do7eivetje posameznika, temve0d kot opazen in zaznaven pojav v medosebnih odnosih. Tak odnos lahko poleg partnerja zazna tudi okolica, v konkretnem primeru pri0de, ki jih je sodi610de prve stopnje tudi zasli1alo. Vendar, kot je bilo e navedeno, iz izpovedb to7enke, kot tudi izpovedb pri0de, ne izhaja, da bi bil edini nagib za sklenitev sporne darilne pogodbe vera to7nika v ve0dno ljubezen in skupno 7eivljenje s to7enko. Pri0de so izpovedale predvsem o drugem nagibu (drugih nagibih) za sklenitev obravnavane pogodbe, to pa je bilo, da bo to7enka vlagala v sporno nepremi0dnino (finan0dno in z delom) in jo s tem namenom obiskovala.
15.Kot je e pravilno v opombah izpodbijane sodbe pojasnilo sodi610de prve stopnje pravdni stranki vsaka zase zatrjujeta, da sta vlagali v sporno nepremi0dnino svoje posebno premo7eenje, pri 0demar pa je lo za skupno premo7eenje, ker nobena od njiju ne zatrjuje, da je bilo pridobljeno druga0d kot z delom. Razen v primeru prodaje to7nikovega stanovanja za vi61ji znesek, kot ga je nameraval prodati to7nik, od katerega je to7enka v sporno nepremi0dnino vlo7eila 4.000,00 EUR. Vendar pa, kot je bilo e pojasnjeno zgoraj, za samo sklenitev sporne pogodbe ni bilo bistveno, koliko je e to7enka vlo7eila v sporno nepremi0dnino, temve0d to, da bo to7enka vlagala (finan0dno ali z delom) v sporno nepremi0dnino po darilni pogodbi in jo s to7nikom skupaj obiskovala oziroma koristila. Glede na to se izka7eejo prito7ebne navedbe glede preteklih vlaganj, kot tudi glede slabega finan0dnega stanja to7enka, za neutemeljene.
16.Glede na navedeno je sodi610de druge stopnje prito7ebo to7enca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodi610da prve stopnja (353. 0dlen ZPP).
17.To7nik sam krije svoje prito7ebne stro1ke, ker s prito7ebo ni uspel (prvi odstavek 154. 0dlena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. 0dlenom ZPP). Svoje stro1ke odgovora na prito7ebo krije sama tudi to7enka, ker ni doprinesla k razre61itvi zadeve.
-------------------------------
1Odlo0dba USRS 1t. Up-647/15 z dne19. 5. 2016, 14. to0dka obrazlo7eitve.
2Po splo1nih pravilih obligacijskega prava se darilo lahko prekli0de v primerih stiske, hude nehvale7enosti in pozneje rojenih otrok (539., 540. in 541. 0dlen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).
3VSRS II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017, II Ips 218/2017 z dne 5. 3. 2018 in II Ips 23/2018 z dne 11. 4. 2019.
4VSRS II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017, II Ips 218/2017 z dne 5. 3. 2018 in II Ips 23/2018 z dne 11. 4. 2019.
5VSRS Sklep II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017.
6Slep Ustavnega sodi610da RS, opr. 1t. Up 197/00 z dne 25. 04. 2002.
Zveza:
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 110 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 84 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 341, 353, 360, 360/1
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.