Up-624/02 -6

3. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa predsednica Helsinškega monitorja B. B. B., na seji senata dne 26. novembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 905/02 z dne 18. 7. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je s sklepom št. U 1253/02 z dne 5. 7. 2002 zavrglo tožbo tožnice A. A. A. (pritožnice v obravnavani ustavni pritožbi) zoper Ministrstvo za notranje zadeve, ki naj bi nezakonito črtalo tožnico iz evidence stalnih prebivalcev Slovenije, kot prepozno (1. točka izreka) in zavrglo tožničino zahtevo za izdajo začasne odredbe, ker ni izkazala spornega pravnega razmerja (2. točka izreka). Zoper navedeno odločitev je tožnica vložila pritožbo na Vrhovno sodišče. Slednje je s sklepom št. I Up 905/02 z dne 18. 7. 2002 njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep Upravnega sodišča.

2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je Vrhovno sodišče pojasnilo, da je v obravnavanem primeru tožnica s tožbo, ki jo je po podatkih sodnega spisa vložila dne 2. 7. 2002, izpodbijala dejanje tožene stranke (izbris iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije), ki je bilo po navedbah tožnice izvršeno dne 26. 2. 1992. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bila tožba vložena prepozno, ker po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS), kadar gre za posamična dejanja, s katerimi se posega v ustavne pravice, teče 30 dnevni rok za vložitev tožbe od dneva storitve dejanja. Zato je v tem delu potrdilo sklep Upravnega sodišča. Glede zahteve za izdajo začasne odredbe je Vrhovno sodišče navedlo, da je ta v tesni povezavi s tožbo, vloženo v upravnem sporu. Ker je tožba tudi po presoji Vrhovnega sodišča prepozna, ni bilo podlage, da bi glede začasne odredbe odločilo drugače, kot je odločilo sodišče prve stopnje.

3.Pritožnica je v ustavni pritožbi navedla, da vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, s katero se ji zavrača pravica do državljanstva. Vrhovno sodišče naj bi v postopku za pridobitev državljanstva slepo sledilo neustrezni zakonodaji, ki želi pritožnico naturalizirati retroaktivno. Pritožnica živi v Sloveniji že od leta 1960 in naj bi bila državljanka Slovenije že pred odcepitvijo, kar dokazuje z navedbo, da je v Sloveniji imela volilno pravico, ki ji je bila z nastankom nove države ukinjena. Z izpodbijanim sklepom naj bi Vrhovno sodišče kršilo 5., 8., 14., 18., 21., 23., 25., 32., 33., 43., 50., 51. in 54. člen Ustave.

B.

4.Ker vprašanje državljanstva ni predmet izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča, razlogi in dejstva, ki jih navaja pritožnica v utemeljitev ustavne pritožbe, pa se nanašajo na pridobitev državljanstva, je Ustavno sodišče zaradi nejasnosti vloge pritožnico pozvalo, naj jo dopolni. V dopolnitvi z dne 8. 11. 2002 je pritožnica navedla, da je vložila prošnjo za pridobitev državljanstva po 13. členu Zakona o državljanstvu (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDRS) v interesu države. V to naj bi bil prisiljena zaradi kaznivega dejanja tožene stranke (Ministrstva za notranje zadeve), to je tajnega izbrisa državljanov neslovenske narodnosti, izvršenega 26. 2. 1992. Meni, da je bila zaradi tega diskriminirana, saj so slovenski prebivalci postali avtomatični državljani Republike Slovenije.

5.Interes države za njen sprejem v državljanstvo naj bi bil v popravi nezakonitega izbrisa in na tej podlagi nastalih posledic. Dodaja, da naj bi Upravno sodišče želelo izbrisati sledove navedenih hudih kršitev človekovih pravic in kaznivega dejanja izbrisa s strani tožene stranke Ministrstva za notranje zadeve, zato je ločilo tožbeni zahtevek v dve tožbi, eno zoper odločbo tožene stranke o zavrnitvi državljanstva in drugo zoper dejanje Ministrstva za notranje zadeve. Meni, da sta zadevi povezani in sodita v eno tožbo. Zato zahteva, naj se tožba obravnava kot celota in priglaša odškodnino po 26. členu Ustave, saj naj bi ji bile v postopku tajnega izbrisa državljanstva oziroma njegove pridobitve kršene temeljne človekove pravice. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi sklep Vrhovnega sodišča in toženi stranki naloži izdajo pozitivne odločbe o sprejemu v državljanstvo na podlagi 13. člena ZDRS.

6.Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava same po sebi. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe v skladu s 50. členom ZUstS presoja le, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Tako kršitev pa mora pritožnik ne le zatrjevati, temveč tudi dokazovati (prvi odstavek 53. člena ZUstS).

7.Pritožnica izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, katerega predmet je bila presoja odločitve nižjega sodišča o zavrženju tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe. Zato lahko Ustavno sodišče pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic presoja le navedbe pritožnice v zvezi z navedenima odločitvama. Navedbe pritožnice, s katerimi zatrjuje nezakonitost izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, zato ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe zoper akte o zavrženju tožbe v upravnem sporu kot prepozne. Prav tako v obravnavanem postopku ni mogoče upoštevati obširnih navedb o kršitvah pravic glede pridobitve državljanstva, saj so predmet drugega postopka, v katerem bo lahko v primeru neuspeha in ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS vložila samostojno ustavno pritožbo. Enako velja tudi za uveljavljanje odškodnine po 26. členu Ustave. V obravnavani zadevi bi lahko bilo relevantno le pritožničino zatrjevanje v dopolnitvi ustavne pritožbe o neupravičenem ločevanju tožbe na dva dela in odločanju v ločenih postopkih (postopek v zvezi z zavrnitvijo državljanstva in postopek v zvezi z nezakonitim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva), vendar v njej pritožnica razen nestrinjanja z ločitvijo postopkov ni navedla niti tega, katera človekova pravica naj bi ji bila s to konkretno odločitvijo sodišča kršena. Ponovno navaja le, da bi ji Vrhovno sodišče moralo podeliti državljanstvo in odškodnino zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev.

Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan