Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za zadržanje zaupanega in za tožnico izročenega mu denarja toženec ni imel nobenega pravnega temelja: ne dovoljenja naročiteljice ne tožnice. Zato z njim ne more pobotati svoje iz drugega razmerja izvirajoče terjatve do tožnice.
I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Tožena stranka L.D. je dolžna plačati tožeči stranki M. D. znesek 2.687,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 644.000,00 SIT za čas od 29. 11. 2006 do 31. 12. 2006 in od zneska 2.687,36 EUR od 1. 1. 2007 naprej do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.
Pobotni ugovor, da obstoji terjatev tožene stranke L. D. do tožeče stranke M. D. v višini 2.687,36 EUR, se zavrne.
Tožena stranka je v roku 15 dni dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 2.608,81 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka naprej do plačila, pod izvršbo.“
II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje (točka 1.).
III. Tožena stranka je v roku 15 dni dolžna plačati tožeči stranki pritožbene stroške v višini 238,78 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka naprej do plačila, pod izvršbo.
: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ugotovilo, da je utemeljena terjatev tožnice do toženca v višini 2.687,36 EUR (točka 1. izreka) na eni strani in tudi v pobot ugovarjana terjatev toženca do tožnice v višini 2.687,36 EUR na drugi strani (točka 2. izreka). Nato je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 2.687,36 EUR s pripadajočimi obrestmi od 29. 11. 2006 naprej (točka 3. izreka) ter odločilo o stroških postopka tako, da jih trpita pravdni stranki vsaka svoje (točka 4. izreka).
Tako je odločilo po ugotovitvah, da si je toženec brez pravne podlage neupravičeno zadržal dne 24.5.2004 prejeti znesek 644.000,00 SIT, ki mu ga je izročila A. Ž. z naročilom, naj ga prenese in izroči tožnici (njegovi materi), česar pa tožnici ni dolžan vrniti, ker je zanjo plačal njen dolg v izvršilnem postopku, ki z nateklimi obrestmi dosega višino terjatve iz tožbenega zahtevka. Ocenilo je, da sta terjatvi s tem pobotani.
Proti taki odločitvi se pritožujeta obe pravdni stranki.
Tožeča stranka sodbo izpodbija v točkah 2., 3. in 4. izreka. Uveljavlja pritožbena razloga nepravilne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Dokazni postopek v pobot uveljavljeni terjatvi je bil izveden pomanjkljivo. Dokazna ocena, da je toženec plačal tožničin dolg, je zmotna in brez osnove v dokaznem postopku. Zaradi toženčeve ugotovljene neverodostojnosti pri obravnavi tožbenega zahtevka mu ne gre verjeti tudi glede pobotnega ugovora. Materialnopravno zmotna je ocena, da so izpolnjeni pogoji za ugoditev v pobot uveljavljeni terjatvi toženca. Po 2. točki 316. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) ni mogoče pobotati terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dane dolžniku v hrambo ali na posodo ali jih je dolžnik brezpravno vzel ali brezpravno pridržal. Tožencu je bil denar zaupan s strani tožničine matere, česar ni bil upravičen samovoljno zadržati niti pobotati. Predlaga razveljavitev (prav: spremembo) sodbe v izpodbijanem delu z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, ali vsaj razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje prvemu sodišču pred drugim sodnikom.
Tožena stranka pa sodbo izpodbija v točkah 1. in 4. izreka. Uveljavlja vse v 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe v izpodbijanem delu ali razveljavitev in vrnitev v tem obsegu v ponovno odločanje prvemu sodišču. Sodbi očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki 2. odst. 339. čl. ZPP, češ da so v njej pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti in nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino listin in dokazov. Tožničina mati je svoje izjave glede podarjenega zneska 644.000,00 SIT ob prisotnosti tožnice spreminjala, ker se je je bala. Njene izjave, da se s tožnico nista kregali, so v nasprotju s podatki policije. Prvo sodišče ni posvetilo dovolj pozornosti vplivu tožnice na mater. Dejanskega stanja ni popolno raziskalo, ni upoštevalo zapletenosti medsebojnih odnosov in razmerij med materjo in tožnico ter ni upoštevalo, da je stara mati znesek 644.000,00 SIT dne 24.5.2004 podarila vnuku – tožencu za poravnavo škode, ki jo je tožnica povzročila v stanju alkoholiziranosti. Graja še odločitev o stroških, češ da je toženec v postopku uspel in mu pripadajo pravdni stroški.
Pravdni stranki na vročeni pritožbi nista odgovorili.
Pritožba tožeče stranke je utemeljena. Pritožba tožene stranke pa ne.
Prvo sodišče je tudi v ponovljenem postopku ugotovilo, da je A. Ž., mati tožnice in stara mati toženca, 24.5.2004 tožencu izročila vtoževani znesek 644.000,00 SIT (sedaj 2.687,36 EUR). Na podlagi zaslišanja strank, zlasti pa A. Ž. ter M. L., L. L. in J. S., ki so njeno izpovedbo potrdile, je zanesljivo ugotovilo, da je toženec denar prevzel za tožnico in ne zase, kot se je branil. Prav tako je na podlagi navedenih izpovedb ugotovilo, da bi moral toženec glede na naročilo A. Ž. denar prenesti in ga izročiti tožnici, česar pa ni storil, in si je denar neupravičeno zadržal. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema navedeno dokazno oceno prvega sodišča, utemeljeno v jasnih, prepričljivih in življenjsko logičnih razlogih na strani 3 in 4 sodbe, ki jim ni treba ničesar dodati. V njih ni nikakršnih nasprotij in zatrjevanih procesnih kršitev iz 14. in 15. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, ki jih uveljavlja v pritožbi tožena stranka. Prvo sodišče je namreč na strani 3 skrbno razložilo, zakaj je verjelo izpovedbi A. Ž., da se kljub v pritožbi ponovljenemu opozarjanju na slabe odnose s tožnico ni premislila in je denar izročila tožencu z naročilom, da ga izroči tožnici, ne pa da ga porabi za škodo, ki naj bi jo ta povzročila, kot trdi pritožnik. Take dokazne ocene glede na zanesljivo ugotovljeno voljo A. Ž. ne morejo omajati niti drugačni podatki policije, na katere se sklicuje pritožnik.
Po navedenih dejanskih ugotovitvah je odločitev prvega sodišča o obstoju tožničine terjatve proti tožencu, oprta na določila o mandatu (1. odst. 766. čl. OZ), neposredni pravici tožnice do toženca (1. odst. 126. čl. OZ) in toženčevi dolžnosti prejeto vrniti (1. odst. 190. čl. In 193. čl. OZ) tudi pravno pravilna. Zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti in s strani tožene stranke v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).
Pritožbeno sodišče prav tako kot pravilno sprejema dokazno oceno prvega v zvezi s terjatvijo, ki jo je v pobot uveljavljal toženec. Strinja se s prvim sodiščem in ne s tožnico kot pritožnico, da je toženec uspel dokazati, da je 9. 9. 2002 plačal tožničin dolg, ki se je izterjeval v izvršilnem postopku In I 126/2001. Tudi razlogi na strani 4 in 5 sodbe o tem so namreč prepričljivi. Oporo imajo v pravilno in popolno ocenjenih listinskih dokazih, izpovedbah strank in prič J. Z. Pač pa je glede na ugotovljena dejstva o tem, da si je toženec neupravičeno zadržal denar, ki mu je bil zaupan za tožnico, prvo sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo o pobotu (312. čl. OZ). Prezrlo je, da je v določenih primerih pobot izključen. Med drugim 316. čl. OZ določa, da s pobotom ne more prenehati terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki jih je dolžnik brezpravno vzel ali brezpravno pridržal. Prav za tak primer gre glede na dejanske ugotovitve prvega sodišča tudi v obravnavanem primeru. Za zadržanje zaupanega in za tožnico izročenega mu denarja toženec ni imel nobenega pravnega temelja: ne dovoljenja A. Ž. kot naročiteljice ne soglasja oziroma dovoljenja tožnice. Če je tako, pa z njim glede na navedeno pravno določilo tudi ne more pobotati svoje iz drugega razmerja izvirajoče terjatve do tožnice.
Ker prvo sodišče ni uporabilo 2. točke 316. čl. OZ, ki bi ga moralo, je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče na podlagi 5. točke 358. čl. ZPP sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo, pobotni ugovor tožene stranke pa zavrnilo.
Sprememba sodbe o glavni stvari je imela za posledico tudi spremembo v stroškovnem delu (2. odst. 165. čl. ZPP). Upoštevaje načelo uspeha v pravdi, je tožeča stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov v višini 2.608,81 EUR (1. odst. 154. čl. ZPP).
Odmerjeni so po priglašenih stroškovnikih na list. št. 119 in list. št. 139, upoštevaje v tem postopku upoštevno Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 67/2003-115/2006; uporaba na podlagi 41. čl. Zakona o odvetniški tarifi – Ur. l. RS, št. 67/2008 v zvezi z 19. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu, Ur. l. RS, št. 35/2009), vrednost točke 0,459 EUR v času odločanja ter Zakon o sodnih taksah (ZST; Ur. l. SRS, št. 30/78 s spremembami in dopolnitvami; uporaba na podlagi 39. čl. Zakona o sodnih taksah – ZST – 1; Ur. l. RS, št. 37/2008).
Obsegajo potrebne odvetniške stroške za sestavo vlog, zastopanje na narokih, prevozne stroške in materialne stroške s pripadajočim DDV (skupaj 1.769,55 EUR) ter stroške za takse in izvedenino, izplačano preko službe za brezplačno pravno pomoč (taksa za tožbo in sodbo v znesku 130,12 EUR, izvedenina v znesku 709,14 EUR). Niso pa upoštevani stroški takse za prvo pritožbo, s katero je pritožnica sicer uspela, a je bila plačila takse oproščena v tem postopku na podlagi 1. odst. 168. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 11. čl. ZST-1 (list. št. 129).
V primeru zamude s plačilom bo tožena stranka od odmerjenih stroškov dolgovala tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po izteku paricijskega roka naprej (načelno pravno mnenje VS RS z dne 13.12.2006; Pravna mnenja 1/2006).
Ker je tožnica s pritožbo uspela, toženec pa ne, ji mora ta povrniti tudi pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. istega zakona). Tudi ti so odmerjeni upoštevaje iste materialne predpise kot je bilo obrazloženo pri pravdnih stroških, in sicer po priglašenem stroškovniku na list. št. 156. Znašajo 238,78 EUR. Nanašajo se na potrebne odvetniške stroške. Stroški takse za (drugo) pritožbo tudi tu niso upoštevani, ker je bila tožnica tudi teh oproščena v okviru tega postopka (sklep na list. št. 164).