12. 3. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude zadruge Obrtna zadruga Magro Grosuplje, z. o. o., Grosuplje, in drugih, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek in partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 12. marca 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka a 48.a člena ter prve alineje četrtega odstavka in petega odstavka 74. člena Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo) ter 9.a), 14. in 15. člena Standarda 31 Slovenskih računovodskih standardov (2016) (Uradni list RS, št. 95/15 in nasl.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki (zadruge in člani teh zadrug) izpodbijajo v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad) in Slovenskih računovodskih standardov (2016) (v nadaljevanju SRS 2016). Zatrjujejo njihovo neskladje z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena, 33. členom v zvezi s 67. členom, 74. in 153. členom Ustave ter 17. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016 – Listina) in 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Izpodbijana ureditev naj bi obrtne zadruge protiustavno omejevala pri razpolaganju in upravljanju s t. i. nerazdeljivim zadružnim kapitalom, vključno s trenutkom njihovega prenehanja, njihovim članicam in članom pa odrekala pravico do izplačila ob izstopu iz zadruge. Izpodbijane določbe naj bi učinkovale neposredno, saj mora nerazdeljivi zadružni kapital ostati nerazdeljen, čeprav naj bi člani in članice s svojim delovanjem prek zadrug prispevali k uspešnemu poslovanju zadrug in povečanju vrednosti nerazdeljivega zadružnega kapitala.

2.Državni zbor in Vlada sta pojasnila svoja stališča o navedbah v pobudi, medtem ko je Slovenski inštitut za revizijo sporočil le, da o navedbah nima nobenega posebnega stališča. Državni zbor in Vlada menita, da pobuda ni utemeljena, Vlada pa ob tem oporeka tudi pravnemu interesu pobudnikov. Meni namreč, da ne gre za premoženje, ki bi ga pobudniki pridobili, ko so poslovali prek zadruge, saj naj bi šlo za premoženje v družbeni lastnini v uporabi zadruge in ne za zadružno lastnino v smislu znanih lastnikov, pri čemer se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča št. U 1756/95 z dne 2. 10. 1997.

3.Odgovora Državnega zbora in Slovenskega inštituta za revizijo ter mnenje Vlade je bilo posredovano pobudnikom, ki so nanje odgovorili. Menijo, da so navedbe Državnega zbora in Vlade neutemeljene. Glede ugovora Vlade, da nimajo pravnega interesa, pobudniki menijo, da s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča št. U 1756/95 tega ne morejo izpodbiti, ker je le Ustavno sodišče pristojno za presojo ustavnosti zakonskih določb in ker naj bi šlo v citirani sodbi za povsem drugačen primer, in sicer za vprašanje, ali je zadruga denacionalizacijski zavezanec.

B.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Še preden se zastavi vprašanje o neposrednosti učinkovanja posamezne izpodbijane določbe, je treba ugotoviti, ali te na pobudnike (oziroma na vsaj enega od njih) sploh učinkujejo. SRS 2016 31.14. določa, da mora zadruga poravnati izgubo (tudi) iz nerazdeljivega zadružnega kapitala (torej z nerazdeljivim premoženjem) v položaju, ko izgube ni mogoče poravnati iz drugih, manj vezanih sestavin kapitala zadruge. SRS 2016 31.15. določa (alternativni) dolžnosti ravnanja občnega zbora zadruge v položaju, ko se zaradi odpisa ali izgube vrednost deležev in skladov zadruge zmanjša za več kot polovico. Pobudniki ne zatrjujejo, da je pri kateri od zadrug, ki vlagajo to pobudo, podana izguba, ki je ni mogoče poravnati brez uporabe nerazdeljivega premoženja, oziroma nadpolovična kapitalska izguba. Določbi SRS 2016 31.14 in 31.15 se ne nanašata na pobudnike. Pobudniki zato glede teh določb ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti.

6.Peti odstavek 74. člena ZZad določa, da se nerazdeljivo premoženje po prenehanju zadruge izroči zadružni zvezi, v katero je bila zadruga včlanjena (v nadaljevanju določa še, za katere namene ga sme prejemnica uporabiti). Vendar pobudniki navajajo, da so obrtne zadruge,[1] ki se ne združujejo v zadružne zveze, pač pa (če sploh) v obrtno zbornico. Torej tudi peti odstavek 74. člena ZZad ne učinkuje na položaj pobudnikov, ki zato tudi v tem delu nimajo pravnega interesa.

7.Prvi odstavek a 48.a člena in prva alineja četrtega odstavka 74. člena ZZad ter SRS 2016 31.9.a) določajo, na koga se ob prenehanju zadruge, ki ni članica zadružne zveze, prenese nerazdeljivo premoženje, in prepovedujejo njegovo (popolno ali delno, ob prenehanju članstva posameznega člana ali ob prenehanju zadruge) delitev med člane zadruge, kot tudi čemu je nerazdeljivo premoženje namenjeno. Čeprav bi se te izpodbijane določbe lahko nanašale na pobudnike, se zastavlja vprašanje, ali v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnikov posegajo neposredno.

8.Izpodbijane določbe urejajo dva pravna položaja, in sicer položaj ob prenehanju zadruge in položaj ob prenehanju članstva posameznega člana zadruge. Pobudniki ne navajajo, da bi katerakoli zadruga izmed pobudnic nameravala prenehati obstajati ali da bi bili podani razlogi, ki bi narekovali kakršnokoli obliko prisilnega prenehanja zadruge (npr. stečaj). Še več, iz navedb izhaja, da vse zadruge poslujejo zelo dobro in da ustvarjajo presežek oziroma dobiček. Prav tako nobeden od pobudnikov članov zadruge ne navaja, da ne želi več biti član svoje zadruge oziroma da želi iz nje izstopiti. Iz tega je mogoče zaključiti, da je učinek, ki bi ga na njihov pravni položaj imela presoja Ustavnega sodišča tako oddaljen, posreden in za zdaj še docela hipotetičen, da ne zadostuje za izkazanost pravnega interesa. Pobudniki tako niso izkazali, da bi bili v pravnem položaju, v katerem bi se te izpodbijane določbe nanje neposredno nanašale. Njihov pravni interes je zgolj hipotetičen, kar pa po ustaljeni ustavnopravni presoji ne zadošča za izpolnjevanje procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS (prim. sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-162/99 z dne 22. 2. 2001, OdlUS X, 33, in št. U-I-167/17 z dne 12. 9. 2019).

9.Ko in če bo nastopil položaj, ko bo zadruga prenehala ali pa bo prenehalo članstvo posameznemu članu zadruge, imajo pobudniki, ki menijo, da jim Ustava jamči pravico do izplačila (tudi) nerazdeljivega premoženja, na voljo ustrezna pravna sredstva. Če gre za postopke prisilnega prenehanja zadruge (stečaj zadruge, prisilna likvidacija zadruge), vodi te postopke sodišče, pobudniki pa lahko svojo domnevno pravico do nerazdeljivega premoženja uveljavljajo v pravnih sredstvih zoper odločitve sodišč o razdelitvi tistega dela premoženja zadruge, ki ni bil porabljen za poplačilo upnikov. Če občni zbor zadruge sprejme sklep o prenehanju zadruge (6. točka prvega odstavka 47. člena ZZad), je treba opraviti likvidacijski postopek (drugi odstavek 47. člena ZZad). Ob smiselni uporabi določb Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13, 55/15 in 15/17 – v nadaljevanju ZGD-1) za postopek prostovoljne likvidacije, mora občni zbor zadruge sprejeti tudi sklep o razdelitvi premoženja (416. člen ZGD-1). Vsakdo, ki ima pravni interes, lahko zahteva, da sodišče ugotovi ničnost sklepa občnega zbora, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi (četrti odstavek 24. člena ZZad).

10.Pobudniki lahko z ustavnopravnimi argumenti utemeljujejo obstoj svoje pravice do nerazdeljivega premoženja tudi v primerih prenehanja članstva ali ob zahtevi po vračilu prostovoljnega deleža, ko s tožbo v pravdnem postopku zahtevajo od zadruge izplačilo članskega deleža nasploh in/ali tudi na nerazdeljivem premoženju, ki jim pripada, če zadruga zavrača izplačilo. Tako ne držijo trditve pobudnikov, da lahko dosežejo sodno presojo ustavnosti izpodbijanih določb le, če zavestno kršijo izpodbijano ureditev, s čimer tvegajo prekrškovno sankcijo in odškodninske tožbe.

11.Ker imajo pobudniki na razpolago ustrezna pravna sredstva, izpodbijane določbe ne učinkujejo neposredno. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v takih primerih pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepih št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) in št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Glede na navedeno pobudniki tudi ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka a 48.a člena in prve alineje četrtega odstavka 74. člena ZZad ter določbe SRS 2016 31.9.a).

Ustavno sodišče je pobudo zavrglo.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]ZZad sicer ne pozna ločeno opredeljene statusne kategorije obrtnih zadrug. Vendar obrtne zadruge omenja Obrtni zakon (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 30/13 in 36/13 – popr. – v nadaljevanju ObrZ), zato jih Ustavno sodišče v nadaljevanju razume kot zadruge, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo iz 5. člena ObrZ in lahko (če gre za dejavnost, za katero je to potrebno) pridobijo obrtno dovoljenje (prvi odstavek 7. člena ObrZ).

[2]Smiselno enako je mogoče izpodbijanje tudi, ko tak sklep sprejme skupščina kapitalske družbe. Glej Š. Ivanjko v: M. Kocbek (urad), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A - ZGD-1H, 2. knjiga (253.-526. člen), IUS Software, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 648.

[3]Glej na primer sodbi Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 722/2012 z dne 8. 10. 2013 in št. I Cpg 391/2015 z dne 19. 5. 2015.