Jedro

Konkretna tožba ne ustreza pogojem iz prvega odstavka 79. člena ZZK-1. Zahtevka o ugotovitvi stvarne pravice na nepremičninah oz. ugotovitve obsega skupnega nepremičnega premoženja ne vsebuje. Kolikor se nanaša na nepremičnine, gre za tožbo o vlaganjih vanje in njihovi povrnitvi v denarju na podlagi 48. člena SPZ.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis ne dovoli.

II.Udeleženca sama krijeta vsak svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Gre za drugo odločanje v tej zemljiškoknjižni zadevi. Zemljiškoknjižno sodišče je tudi v ponovljenem postopku pri osnovnih pravnih položajih nasprotne udeleženke pri uvodoma navedenih nepremičninah dovolilo zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice. Hkrati je odločilo o stroških postopka.

2.Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da zemljiškoknjižni sodnik ni napravil formalnega preizkusa po določbi 146. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Predlogu je bilo priloženo zgolj potrdilo o vložitvi neke tožbe, naknadno priložena tožba pa ni opremljena z dohodno štampiljko sodišča, tako da niti ni izkazano, da je bila priložena tožba vložena na sodišče. Poleg tega je predlagateljev odgovor na ugovor s priloženo tožbo vložen v fizični obliki, čeprav bi moral biti glede na to, da predlagatelja zastopa odvetnica, vložen elektronsko. Sodišče bi zato moralo odgovor na ugovor zavreči, zaradi formalnih pomanjkljivosti pa tudi sam zemljiškoknjižni predlog. Podrejeno nasprotna udeleženka navaja, da bi moral sodnik predlog zavrniti. Ni upošteval, da se glede na 79. člen ZZK-1 lahko zaznamba tožbe dovoli le v primeru, ko gre za spor o pridobitvi lastninske pravice. Konkretna tožba ni lastninska tožba, saj ne vsebuje tožbenega zahtevka za ugotovitev lastninske pravice, pač pa obligacijsko pravni zahtevek na podlagi 48. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Že iz potrdila o vloženi tožbi izhaja, da se nanaša na vlaganja v nepremičnino nasprotne udeleženke (toženke po tožbi). Drugačno stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Nasprotna udeleženka zahteva tudi, da ji predlagatelj povrne stroške postopka v zvezi z ugovorom in pritožbo, saj z vložitvijo takega predloga predlagatelj zlorablja pravice in so stroški povzročeni po njegovi krivdi oz. gre za naključje, ki se je primerilo predlagatelju.

3.Predlagatelj v odgovoru na ugovor prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in celo nelogične ter pritrjuje odločitvi in argumentom sodišča prve stopnje. Sporna tožba je bila vložena 2. 12. 2022, dne 13. 3. 2023 so s strani nasprotne udeleženke (toženke) prejeli odgovor na tožbo. Do tega ne bi prišlo, če tožba ne bi bila vložena. Odgovor na ugovor je bil vložen elektronsko.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeni očitki o obstoju formalnih pomanjkljivostih predloga ne držijo. Višje sodišče je v prejšnjem - razveljavitvenem sklepu CDn 78/2023 z dne 10. 5. 2023 med drugim pojasnilo, da brez tožbe vsebinska presoja predloga za zaznambo spora ni mogoča in da je drugačno stališče sodišča prve stopnje (češ da zadošča le potrdilo o vloženi tožbi) napačno. Predočilo je tudi, da ima predlagatelj v ponovljenem postopku pravico do odprave s tem povezane formalne pomanjkljivosti, ker mu zemljiškoknjižno sodišče prej tega ni omogočilo. V ponovljenem postopku predloženo tožbo nasprotna udeleženka s procesnega vidika neutemeljeno problematizira. Izkazovanju, da je začet sodni spor, je namenjeno potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek (glej določbi prve točke prvega odstavka in tretjega odstavka 79. člena ZZK-1). Zakon ne določa, da bi morala biti tožba opremljena z dohodno štampiljko. Kar se tiče odgovora na ugovor, je bil po spisovnih podatkih vložen elektronsko. Drugačna pavšalna trditev v pritožbi ne more izpodbiti odločitve.

6.Drugače je z grajo presoje vsebinskih pogojev za konkretni vpis. Glede na prvi odstavek 79. člena ZZK-1 je mogoče zaznamovati stvarnopravni spor o pridobitvi stvarnih pravic na nepremičninah na izviren način, kar pomeni, da ga je mogoče zaznamovati tudi na podlagi tožbe, vložene v sporu o obstoju oz. ugotovitvi skupnega nepremičnega premoženja, ustvarjenega tekom (zunaj)zakonske skupnosti. Namen te zaznambe je varovati čas začetka učinkovanja stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobitelj (tožnik) izvirno že pridobil, ne razpolaga pa z ustrezno listino, ki bi lahko bila podlaga za vknjižbo v zemljiški knjigi. Če jo v pravdi izposluje, lahko pride do ustreznih vpisov v zemljiški knjigi v vrstnem redu zaznambe.

7.Ta namen oz. učinek s konkretno tožbo ne more biti dosežen. Pritožba pravilno opozarja, da ne ustreza pogojem iz prvega odstavka 79. člena ZZK-1. Zahtevka o ugotovitvi stvarne pravice na nepremičninah oz. ugotovitve obsega skupnega nepremičnega premoženja ne vsebuje. Kolikor se nanaša na nepremičnine,1 gre za tožbo o vlaganjih vanje in njihovi povrnitvi v denarju na podlagi 48. člena SPZ.2 Ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, je tako napačna. Posledično je napačna tudi odločitev, da je zakonskim pogojem za predlagano zaznambo zadoščeno.

8.Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločitev spremenilo tako, da se vpis ne dovoli (3. točka drugega odstavka 161.člena ZZK-1).

9.Splošno pravilo je, da udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku sami krijejo svoje stroške postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 42. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). V odgovoru na pritožbo ni tehtnih argumentov za odstop od tega splošnega pravila in uporabo petega odstavka 40. člena ZNP-1. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka sklepa.

-------------------------------

1Spor teče tudi glede premičnin in denarnih prihrankov.

2Pri čemer tožnik (tu predlagatelj) v njej zatrjuje, da je v nepremičnine toženke (nasprotne udeleženke) vlagal delo in svoje posebno premoženje, zaradi česar je toženka obogatena.