Jedro

V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja lokacijskih pogojev ni več mogoče izpodbijati

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 25.5.1992, s katero bi bilo dano gradbeno dovoljenje za zgraditev nadomestne stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 86 po projektu, ki ga je aprila 1991 izdelal ... (montažna stanovanjska hiša MH-S 4-40), in podpornega zidu z ograjo (na južni strani parcele ob cesti) po projektu - podporni zid II. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da sta investitorja k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predložila vsa z zakonom o graditvi objektov zahtevana dokazila. Glede na pritožbene ugovore pojasnjuje, da se zahteve in ugovori mejašev v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja sicer obravnavajo, vendar se upoštevajo le, če predstavljajo opozorilo na zakonite pogoje (35., 36. in 77. člen zakona o graditvi objektov), ki izražajo javni interes. Soglasja sosedov pa zakon o graditvi objektov ne zahteva. Zavrača vse pritožbene ugovore in navaja, da se nanašajo predvsem na lokacijo objekta, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, in to tudi v upravnem sporu s sodbo vrhovnega sodišča z dne 5.3.1992. Sicer pa varstvo svojih pravic, če meni, da so kršene, lahko tožnik uveljavlja le pred za to pristojnim temeljnim sodiščem.

V tožbi tožnik navaja, da nista ne organ prve stopnje in ne tožena stranka upoštevala okoliščin, ki jih je podrobno navedel v pritožbi. Meni, da tako velika hiša, ki sta jo investitorja zgradila že pred pravnomočnostjo lokacijskega dovoljenja in tako tudi pred izdajo gradbenega dovoljenja, na tistem zemljišču ne bi smela stati, ker je zemljišče premajhno. Hiša je prevelika, stoji malodane na cesti in takorekoč na sami meji z njegovim zemljiščem; z gradnjo podpornega zidu se lahko zadeva sanira le delno, saj pomeni zanj in njegovo družino potencialno nevarnost, da kdo pade preko več metrov visokega zidu. Meni, da ni točna navedba, da soglasje sosedov za gradnjo po zakonu ni potrebno, vsekakor pa bi se moralo vsaj v tem postopku preprečiti nezakonito ravnanje investitorjev, ne pa njega napotiti na redno sodišče. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Kolikor tožnik v tožbi ponavlja ugovore, ki jih je uveljavljal v upravnem postopku, sodišče ugotavlja, da je nanje pravilno odgovorila že tožena stranka, zato sodišče tega ne ponavlja. Pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja je tožena stranka pravilno presodila, tožnik pa v tožbi ne navaja ničesar, kar bi moglo vplivati na odločitev v tem upravnem sporu. Navaja le ugovore, ki se vsebinsko nanašajo na lokacijo objekta. Ker je lokacija stvar lokacijskega postopka, pravnomočno lokacijsko dovoljenje pa eden od zakonitih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja (78. člen zakona o graditvi objektov - Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/89 - ZGO), lokacijskih pogojev ni več mogoče izpodbijati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. V tem postopku se le preverja, če je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan skladno s pogoji lokacijskega dovoljenja (41. člen navedenega zakona). Tega pa, da v tem primeru projekta, po katerih je bilo izdano gradbeno dovoljenje z dne 25.5.1992, ne bi bila skladna s pogoji pravnomočnega lokacijskega dovoljenja št. 351-590/90-5/22 z dne 26.3.1991, tožnik niti ne trdi.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).