Jedro

Nova dejstva se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlog le, če so obstajala v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti na obravnavi. Za odločitev je zato bistveno, ali je obrazec, na katerem je tožnik vložil zahtevo za oprostitev plačila NUSZ, že na prvi stopnji omogočil, da navede vse za odločitev pomembne okoliščine. Obrazec je po mnenju sodišča nepopoln, saj ne omogoča vpisa vseh relevantnih podatkov. Zavezančeva zakonska dolžnost, da preživlja tretje osebe, čeprav te ne živijo skupaj z njim, ima namreč za posledico zmanjšanje sredstev za njegovo lastno preživljanje, kar pa lahko vpliva na „ogroženost življenjskega obstoja zavezanca“ po 2. odstavka 14. člena Odloka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Mestne občine Ljubljana št. 422-362/2009-2 z dne 6. 3. 2009 (oz. z dne 7. 4. 2009 po popravnem sklepu istega organa št. 422-1367/2009-4 z dne 28. 1. 2010) se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo – iz upravnih spisov je razvidno, da je imela prvotno datum 6. 3. 2009, nato pa je bil ta s sklepom prvostopenjskega organa št. 422-1367/2009-4 z dne 28. 1. 2010 popravljen na 7. 4. 2009 –, zavrnila tožnikov zahtevek, da se ga za leto 2009 oprosti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) na lokaciji A. v Ljubljani. V obrazložitvi toženka navaja, da je po 3. alineji 2. odstavka 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju Odlok) razlog za oprostitev plačila ogroženost življenjskega obstoja zavezanca in njegovih družinskih članov. Merilo za ugotavljanje te ogroženosti je 22. člen Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) in iz njega izhajajoč osnovni znesek minimalnega dohodka, ki po uskladitvi januarja 2009 za to leto znaša 221,70 EUR. Upoštevajoč še določbo 25.a člena istega zakona je življenjski obstoj zavezanca in njegovih družinskih članov ogrožen, če njihovi skupni dohodki ne dosegajo 221,70 EUR mesečno. Na podlagi podatkov, ki jih je posredoval tožnik za obdobje zadnjih treh mesecev pred vložitvijo vloge, in določbe 27. člena ZSV, ki opredeljuje prihodke in odhodke, ki jih ni mogoče upoštevati kot lastni dohodek, organ ugotavlja, da so bili lastni dohodki zavezanca in njegovih družinskih članov ob oddaji vloge izkazani v povprečni višini 342,37 EUR neto - pokojnina v višini 200,47 EUR in varstveni dodatek v višini 141,90 EUR, ki ga je izplačal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in pojasnil, da se pravica do varstvenega dodatka ureja s posebnim zakonom in ni več pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker v 27. členu ZSV ni naštet med dohodki, ki se ne štejejo v lastni dohodek, se varstveni dodatek upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka zavezanca. V zvezi z njegovo pritožbeno navedbo, da mora vzdrževati bolno mater, ki je brez premoženja in brez prihodkov, pa drugostopenjski organ ugotavlja, da je tožnik v vlogi z dne 26. 3. 2009 navedel, da živi sam. Gre za pritožbeno novoto, ki jo lahko stranka v skladu z 238. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) uveljavlja le, če je sama ni mogla navesti v že končanem postopku. Ker ni izkazano, da tožnik teh navedb ne bi mogel podati že v postopku na prvi stopnji, tega dejstva ni mogoče upoštevati.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je vlogo za oprostitev plačila NUSZ vložil na predpisanem obrazcu, ki pa je zavajajoč in v neskladju s pravnim redom, saj nima prostora za navedbo olajšav za vzdrževane člane. Zato je nesprejemljivo stališče, da je navajal nova dejstva, in poudarja, da so bila ta organu prve stopnje tudi sicer znana. Tožnik je namreč več let uveljavljal oprostitev brez uporabe navedenega obrazca, med drugim tudi za leto 2008. V tej prošnji je navedel vse podatke o vzdrževanju svoje matere, ki je na seznamu med izbrisanimi in živi v ... (Srbija). Na podlagi te vloge je organ prve stopnje z odločbo z dne 8. 4. 2008 njegovi zahtevi za leto 2008 ugodil. Navaja še, da njegova zakonska obveznost, da vzdržuje bolno mater, ki je brez premoženja in prihodkov, izvira iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Predlaga, da sodišče spremeni drugostopenjsko odločbo in njegovemu predlogu za oprostitev plačila NUSZ ugodi, podrejeno, da razveljavi (pravilno: odpravi) upravna akta obeh stopenj in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Tožba je utemeljena.

V skladu z določbo 2. odstavka 14. člena Odloka (Uradni list RS, št. 130/03) so zavezanci lahko oproščeni plačila NUSZ zaradi ogroženosti življenjskega obstoja zavezanca in njegovih družinskih članov.

Po določbi 124. člena ZZZDR (Uradni list SRS, št. 15/76 in naslednji) je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Kot je razvidno iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, se je tožnik v pritožbi skliceval prav na navedeno dolžnost preživljanja, in sicer da mora vzdrževati svojo bolno mater, ki je brez premoženja in prihodkov. Ker je tožnik v vlogi za oprostitev navedel, da živi sam, je pritožbeni organ to okoliščino ocenil kot nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu določbe 3. odstavka 238. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji). Ta določa, da se nova dejstva lahko upoštevajo kot pritožbeni razlog le, če so obstajala v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti na obravnavi. Za odločitev v zadevi je zato bistveno, ali je obrazec, na katerem je tožnik vložil zahtevo za oprostitev plačila NUSZ, že na prvi stopnji omogočil, da navede vse za odločitev pomembne okoliščine.

Sodišče po vpogledu v navedeni obrazec, ki se nahaja v upravnih spisih in na katerem je tožnik vložil zahtevo, ugotavlja, da ta omogoča le navedbo osebnih prejemkov vseh članov skupnega gospodinjstva in navedbo števila oseb, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ne pa tudi vpisa podatka, da je predlagatelj dolžan preživljati osebe, ki z njim ne živijo v skupnem gospodinjstvu.

Tak obrazec je po mnenju sodišča nepopoln, saj ne omogoča vpisa vseh relevantnih podatkov. Zavezančeva zakonska dolžnost, da preživlja tretje osebe, čeprav te ne živijo skupaj z njim, ima namreč za posledico zmanjšanje sredstev za njegovo lastno preživljanje, kar pa lahko vpliva na „ogroženost življenjskega obstoja zavezanca“ po 2. odstavka 14. člena Odloka. Tudi iz obrazložitve pritožbene odločbe izhaja, da je to dejstvo pravno pomembno pri presoji okoliščin za oprostitev plačila NUSZ, saj je v razlogih navedeno, da bi v primeru, če bi tožnik vzdrževanje matere navajal že v vlogi, organ prve stopnje moral to presojati skladno z osnovami in merili za ugotavljanje ogroženosti življenjskega obstoja zavezanca in njegovih družinskih članov, ki so določena v ZSV.

Ker je bila odločba v obravnavanem primeru izdana neposredno in zgolj na podlagi v obrazcu navedenih dejstev, obrazec pa ne omogoča vpisa predlagateljeve preživninske dolžnosti do osebe, ki z njim ne živi, je nepravilno stališče drugostopenjskega organa, da tovrstne pritožbene navedbe v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati, ker da ni izkazano, da teh navedb tožnik ni mogel podati že v postopku na prvi stopnji. S tem je kršil določbo 3. odstavka 238. člena ZUP, kar bi lahko vplivalo na odločitev v zadevi.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo (3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1), odpravilo izpodbijani upravni akt in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek (3. odstavek 64. člena ZUS-1). V njem bo moral kot okoliščino, na katero se tožnik sklicuje v zvezi s svojo upravičenostjo do oprostitve plačila NUSZ za leto 2009, preizkusiti zatrjevano dejstvo, da mora preživljati svojo mater, in če bo ugotovil, da to drži, preveriti izpolnjevanje pogojev za oprostitev plačila.