Jedro

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema odločitev in razloge sodišča prve stopnje, da se po tožencu podani predlog vrnitve v prejšnje stanje sklicuje na razlog, ki predstavlja očitno neupravičeni razlog. Gre za razlog, ki že sam po sebi, četudi bi se izkazal za resničnega, ne more pripeljati do ugoditve predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, zaradi česar se za vsebinsko presojo izjemoma ne zahteva izvedba naroka (drugi odstavek 120. člena ZPP), na katerem bi vlagatelj predloga dobil možnost izkazovanja razlogov, s katerimi utemeljuje svoj predlog.

Glede na toženčeve trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče zaključiti, da je slednji pripravljalni narok in narok za prvo glavno obravnavo, razpisan za 15. 9. 2023, zamudil iz upravičenih razlogov. Vzrok za zamudo je namreč opravičljiv, če ga stranka kljub zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bolezen sama zase niti njeno poslabšanje (to se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izrecno omenja) nista razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak morata biti nenadna in nepredvidljiva. Zatrjevani razlog za zamudo pa predstavlja tudi očitno neupravičeni razlog za predlagano vrnitev v prejšnje stanje, kot je to utemeljeno zaključilo prvostopno sodišče. Toženec namreč razen zgoraj povzetih trditev o poslabšanju svojega zdravstvenega stanja kot razlogu za neudeležbo na razpisanem naroku, iz katerih ne izhaja nenadnost oz. nepredvidljivost zatrjevanih okoliščin, drugih potrebnih trditev v smeri nenadnosti oz. nepredvidljivosti poslabšanja zdravstvenega stanja ni podal, čeprav bi bil to dolžan storiti v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZPP. Teh tudi ne predstavljajo navedbe, da ni vedel, kam in kako naj se opraviči, ker je pravni laik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 12. 10. 2023. 2. Toženec po pooblaščenki zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da toženčevemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v celoti ugodi, oziroma podredno, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa tožnici naloži plačilo vseh stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in po 116. členu ZPP ter po drugem odstavku 120. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje spregledalo, da je v konkretni zadevi podan upravičen razlog, ker toženec ni mogel pristopiti na narok 15. 9. 2023 zaradi bolezni in drugih opravičljivih objektivnih okoliščin. Neutemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen iz očitno neupravičenega razloga. Sodišče prve stopnje bi moralo z namenom ugotovitve dejanskega stanja in izvedbe dokazov (toženčevo zaslišanje) razpisati narok. Ker mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, uveljavlja absolutno bistveno kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Izpodbijanega sklepa tudi ni mogoče preizkusiti (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), saj sodišče prve stopnje najprej ugotovi, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, ker je vzrok za zamudo prenehal 5. 10. 2023, v nadaljevanju pa sprejme zaključek, da vzroka za zamudo ni. Izpodbijani sklep tudi nima razlogov o poslabšanju zdravstvenega stanja in prepletu okoliščin poslabšanega zdravstvenega stanja, bolezni, vremenskih ujm in poplav ter drugih osebnih okoliščin. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je toženec pravni laik, ki se glede na bolezensko stanje in hudo zdravstveno diagnozo, poslabšanje zdravja in vremenske ujme in poplave ni mogel udeležiti naroka. Napačno je uporabilo pravni standard povprečno skrbnega človeka, saj toženec ni mogel predvideti poslabšanja zdravstvenega stanja. Zato ni relevanten zaključek sodišča prve stopnje, da večletno bolezensko stanje - rak - ni nepričakovana bolezen, ampak je bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja. Toženec pritožbi prilaga zdravstveno dokumentacijo (izvidi z dne 10. 1. 2023, 15. 6. 2023, 4. 7. 2023 in 6. 10. 2023), ki jih ni mogel predložiti prej, saj se mu je šele pred kratkim nekoliko izboljšalo zdravstveno stanje ter je lahko šele sedaj pregledal dokumentacijo, s katero razpolaga. Ne drži, da ni skušal opravičiti svojega izostanka, saj je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje priložil rokopis opravičila, glede katerega se sodišče prve stopnje ni opredelilo in ni pojasnilo, kako naj bi toženec opravičil svoj izostanek.

3. Pritožba je bila na podlagi 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila po pooblaščencu. V odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam ter pritrjuje stališčem in razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

6. Po prvem odstavku 116. člena ZPP sodišče, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, na njen predlog stranki dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Po drugem odstavku 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja (kar ni pritožbeno izpodbijano), da je toženec na za dne 5. 5. 2023 razpisanem naroku, ki se nato ni končal, izjavil, da si bo v roku meseca dni (torej še pred sodnimi počitnicami in poplavami) zagotovo poiskal pomoč odvetnika, kot tudi, da je bil opozorjen na posledice izostanka s pripravljalnega in prvega naroka za glavno obravnavo, razpisanega za dne 15. 9. 2023, in še, da toženec nato na citirani narok dne 15. 9. 2023 ni pristopil in svojega izostanka tudi ni opravičil. 8. Toženec, ki je v laičnem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajal, da je star 75 let in da se že nekaj let bori z rakom, je svoj predlog utemeljeval z navedbami, da na narok dne 15. 9. 2023 ni pristopil zaradi bolezni, zastopanja po pooblaščencu pa ni imel. Že po naroku 5. 5. 2023 je pričel z iskanjem pooblaščenca, a zaradi čakanja na termin ter sodnih počitnic do njega ni prišel, vmes je imel tudi zdravstvene težave. Ko so nastopile poplave in huda vročina, se je njegovo zdravstveno stanje bistveno poslabšalo, imel je močne vrtoglavice in glavobole ter je konec avgusta obležal v postelji. Okoli 15. 9. 2023 je bilo njegovo stanje tako šibko, da ni mogel voziti avta ali obiskati zdravnika, sam je doma ležal v postelji. Ni vedel, kam naj pokliče in se opraviči, ker ni mogel na sodišče. Pojasnil je, da živi sam in je odvisen sam od sebe, saj mu otroci ne morejo pomagati. Bolezensko stanje je vztrajalo od konca avgusta do 5. 10. 2023, ko je poiskal odvetnika.

9. Sodišče prve stopnje je brez razpisa naroka zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje z utemeljitvijo, da je predlog podan iz očitno neupravičenih razlogov. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema odločitev in razloge sodišča prve stopnje, da se po tožencu podani predlog vrnitve v prejšnje stanje sklicuje na razlog, ki predstavlja očitno neupravičeni razlog. Gre za razlog, ki že sam po sebi, četudi bi se izkazal za resničnega, ne more pripeljati do ugoditve predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, zaradi česar se za vsebinsko presojo izjemoma ne zahteva izvedba naroka (drugi odstavek 120. člena ZPP), na katerem bi vlagatelj predloga dobil možnost izkazovanja razlogov, s katerimi utemeljuje svoj predlog.

10. Glede na toženčeve trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče zaključiti, da je slednji pripravljalni narok in narok za prvo glavno obravnavo, razpisan za 15. 9. 2023, zamudil iz upravičenih razlogov. Vzrok za zamudo je namreč opravičljiv, če ga stranka kljub zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bolezen sama zase niti njeno poslabšanje (to se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izrecno omenja) nista razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak morata biti nenadna in nepredvidljiva.1 V konkretnem primeru je toženec sam zatrjeval, da se že več let bori z rakom in da se mu je bolezensko stanje začelo slabšati konec avgusta, kar je vsaj 15 dni pred razpisanim narokom. To pa, kot gre pritrditi prvostopnemu stališču, pomeni, da do toženčevega poslabšanja zdravstvenega stanja ni prišlo nenadoma oz. slednje ni bilo nepredvidljivo (na dan naroka ali toliko pred njim, da mu to ne bi omogočalo opravičila), glede na lastne trditve o poslabšanju zdravstvenega stanja že konec avgusta. Toženec bi ob zadostni skrbnosti povprečnega človeka lahko predvidel, da na narok 15. 9. 2023 ne bo mogel pristopiti in bi svoj izostanek lahko opravičil, imel pa je tudi dovolj časa (najmanj štiri mesece),2 da si poišče ustrezno pravno pomoč. Sodišče prve stopnje je zato pravilno in v skladu s 116. členom ZPP presodilo, da toženčevih navedb o zamudi naroka iz zdravstvenih razlogov ni mogoče šteti kot opravičeno zamudo.

11. Zatrjevani razlog za zamudo pa predstavlja tudi očitno neupravičeni razlog za predlagano vrnitev v prejšnje stanje, kot je to utemeljeno zaključilo prvostopno sodišče. Toženec namreč razen zgoraj povzetih trditev o poslabšanju svojega zdravstvenega stanja kot razlogu za neudeležbo na razpisanem naroku, iz katerih ne izhaja nenadnost oz. nepredvidljivost zatrjevanih okoliščin, drugih potrebnih trditev v smeri nenadnosti oz. nepredvidljivosti poslabšanja zdravstvenega stanja ni podal, čeprav bi bil to dolžan storiti v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZPP. Teh tudi ne predstavljajo navedbe, da ni vedel, kam in kako naj se opraviči, ker je pravni laik.3 Svojih pomanjkljivih trditev tudi ne bi mogel dopolniti s svojo predlagano izpovedjo; slednja je namreč dokaz, ta pa je v pravdnem postopku namenjen preizkusu utemeljenosti spornih trditev in z njim ni mogoče nadomeščati pomanjkljivih trditev pravdnih strank. Tudi, če bi se njegove trditve na podlagi izvedenih dokazov izkazale za resnične, torej ne bi utemeljevale vrnitve v prejšnje stanje, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožnikov predlog zavrnilo brez razpisa naroka, ki ga po določbah ZPP ni bilo potrebno razpisati. V zvezi s tem uveljavljani pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka (uveljavljana kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in drugim odstavkom 120. člena ZPP ter uveljavljana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) niso podani.

12. Nadalje ne drži pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti (uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Ta absolutna bistvena kršitev je podana le v tistih primerih, ko sklepa zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ne bi bilo mogoče preizkusiti. Takšnih pomanjkljivosti izpodbijani sklep nima, saj je obrazložen in ima vse potrebne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in tudi niso nasprotni odločitvi v izreku, zato je omogočen pritožbeni preizkus, kar je bistvena vsebina te postopkovne kršitve, kadar je podana. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi ni dolžno opredeljevati do vsakršnih navedb. Odgovoriti mora le na navedbe, ki so odločilnega pomena. Glede na splošnost in nekonkretiziranost toženčevih navedb o poplavah in ujmah4 v predlogu, se sodišče prve stopnje do njih ni bilo dolžno opredeljevati. Iz istega razloga je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do rokopisa opravičila, ki ga je priložil predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj je toženec predložil opravičilo z dne 5. 10. 2023, kar je že po dnevu opravljenega naroka (15. 9. 2023). Pravilno pa je tudi pojasnilo, da je toženec predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 12. 10. 2023 vložil pravočasno, ker ga je vložil v roku 15 dni od prenehanja vzroka za zamudo, saj je toženec navedel, da je njegovo bolezensko stanje prenehalo 5. 10. 2023,5 zaradi česar ni podano nasprotje med razlogi.

13. Toženčevi predlagani dokazi v pritožbi (toženec šele v pritožbi prilaga zdravstveno dokumentacijo - štiri izvide) so nedopustna pritožbenega novota (prvi odstavek 337. člena ZPP6), saj toženec z navedbami, da jih ni mogel predložiti prej, ker se mu je zdravstveno stanje šele pred kratkim toliko izboljšalo,7 po presoji pritožbenega sodišča ni izkazal, da teh dokazov ni mogel predložiti že k predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje sam navedel, da se je njegovo bolezensko stanje izboljšalo 5. 10. 2023; torej bi zdravstveno dokumentacijo lahko predložil vsaj ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje dne 12. 10. 2023. 14. Glede na obrazloženo je toženčeva pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti. Toženčevo pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

15. Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od končnega uspeha strank v postopku, se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Glej točko 4 in 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 2 Iz spisa je razvidno, da je bil narok 5. 5. 2023 preložen na 15. 9. 2023 zaradi toženčeve prošnje po zagotovitvi pravne pomoči odvetnik, toženec pa je takrat sam izrecno izjavil, da si bo v roku enega meseca zagotovo poiskal pomoč odvetnika. 3 Kar ne predstavlja navedb o nezmožnosti opravičila. 4 Toženec je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zgolj navedel, da so v avgustu nastopile hude poplave in po hodih neurjih huda vročina, ne da bi ob tem konkretiziral, kako mu je to onemogočilo udeležbo na naroku. 5 Po drugem odstavku 117. člena ZPP se mora predlog vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po tretjem odstavku 117. člena ZPP pa se po šestih mesecih od dneva zamude ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. 6 Po prvem odstavku 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona. 7 Navaja, da je zato šele sedaj lahko pregledal dokumentacijo, s katero razpolaga.