Jedro

Zoper sklep procesnega vodenja pritožba ni možna, kljub napačnemu pravnemu pouku o možnosti pritožbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, Ljubljana, št. ... z dne 22.2.1993, odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila pritožbi tožnika zoper sklep Sekretariata za notranje zadeve občine Mozirje št. ... z dne 15. 12. 1992, istočasno pa je ta sklep še potrdila. S sklepom je prvostopenjski organ naložil tožniku, da v postopku ugotovitve državljanstva za K. in M.J. preskrbi dokaze o kraju rojstva M.J., datumu sklenitve zakonske zveze med M.J. in K.P. in domovinski pristojnosti M.J. pred njegovo izselitvijo v Ameriko (kraju prebivanja), določil pa je tudi rok za predložitev navedenih dokazil. Tožena stranka je namreč po proučitvi upravnih spisov ugotovila, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno, s tem da je postopek prekinil in prosilcu naložil predložitev zahtevanih dokazil. Tožnik v tožbi navaja, da K.P. ni nikoli izgubila državljanstva Jugoslavije oziroma Slovenije. Tudi druga, v postopku ugotavljana dejstva, je ne morejo spraviti v položaj, da ne bi mogla sama ali njen dedič zahtevati in pridobiti nacionaliziranih nepremičnin, ker tožena stranka nima osnove za oporekanje obstoja jugoslovanskega oziroma slovenskega državljanstva. Zato smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, navaja, da brez zahtevanih dokazil ni mogoče ugotavljati državljanstva pokojne J.K. Meni, da je dokazno breme na strani tožnika in predlaga sodišču zavrnitev tožbe.

Tožba je, čeprav iz drugih razlogov, kot jih navaja tožnik, utemeljena.

Tožnik je glede na tožbene razloge skušal izpodbijati sporno odločbo tožene stranke, kot da bi ta že odločila o glavni stvari, čeprav dejansko takšne odločitve še ni sprejela. Ker pa sodišče po določbi 1. odstavka 40. člena zakona o upravnih sporih ni vezano na tožbene razloge, je tožbi lahko kljub temu ugodilo, ko je zaključilo, da odločba tožene stranke ni pravilna in zakonita.

Pri reševanju sporne zadeve je na podlagi spisovnih podatkov sodišče namreč ugotovilo, da je lahko sklep št. ... z dne 15.12.1992, ki ga je izdal prvostopenjski organ, samo sklep procesnega vodenja, ki s pravili zakona o splošnem upravnem postopku sicer ni posebej predviden, lahko pa se ga uvrsti med sklepe, s katerim se odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka, kot jih predvideva 220. člen zakona o splošnem upravnem postopku. Zoper take sklepe pa je predvidena pritožba samo takrat, kadar je to z zakonom izrecno določeno, drugače pa jih je možno izpodbijati samo v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari. Ker zakon zoper sklep, kot ga je izdal prvostopenjski organ, pritožbe ne določa, ta kljub pouku o pravnem sredstvu, ki ga je tožniku dal prvostopenjski organ ni možna. To bi morala v postopku reševanja pritožbe ugotoviti tudi tožena stranka in temu primerno odločiti. Tožena stranka pa je z izpodbijano odločbo potrdila sklep prvostopenjskega organa in mimo njegove odločitve celo ugotovila, da gre v spornem primeru za prekinitev postopka. Pri tem ni navedla, za kakšno prekinitev postopka naj bi sploh šlo in kakšna naj bi bila pravna podlaga te prekinitve. Zakon o splošnem upravnem postopku sicer res predvideva možnost prekinitve postopka v 144. členu, kjer obravnava predhodno vprašanje, vendar v tožnikovem primeru, po mnenju sodišče, za takšno vprašanje ne gre.

Zaradi povedanega je sodišče, ne da bi upoštevalo tožbene razloge, tožbi ugodilo in na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).