Jedro

Sprememba tožbe ni v ničemer spremenila procesnega položaja tožeče stranke. Ta je namreč ohranila položaj tožeče stranke, in sicer na podlagi določbe prvega odstavka 190. člena ZPP, po kateri odtujitev pravice, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda ne dokonča med istima strankama. Ni prišlo do procesnega nasledstva po določbi drugega odstavka 190. člena ZPP, saj za to niso bile podane potrebne izjave. Da bi namreč skladno s slednjo namesto tožeče stranke (kot odstopnice v sporu uveljavljene terjatve) v pravdo vstopila prevzemnica te terjatve, bi morali privoliti tožeča in tožena stranka (ter tudi prevzemnica terjatve, saj nihče ne postane tožnik proti svoji volji).

Izrek

Revizija se zavrže. Revidentka in tožena stranka sami krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

(1) Revizija ni dovoljena. Pravilo, da lahko stranke vložijo revizijo proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP), pomeni tudi to, da kdo drug, ki ni stranka, te pravice nima. Vložnica revizije, ki je v reviziji kot tožečo stranko navedla "TI. d.o.o.,(prej T. d.o.o.)", pa v uvodoma navedenem gospodarskem sporu ni stranka, zato nima pravice, da bi v njem proti uvodoma navedeni sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo.(1)

(2) V pravdnem postopku (kamor spada tudi postopek po pravilih posebnega postopka v gospodarskih sporih) sta stranki tožnik in toženec (tožeča in tožena stranka). Kdor v pravdnem postopku zahteva, da mu sodišče nudi pravno varstvo določene vsebine, je tožnik; tisti, zoper kogar tožnik to pravno varstvo zahteva, pa je toženec (primerjaj Lojze Ude: "Civilno procesno pravo", Ljubljana, 2002, str. 165). V konkretnem pravdnem postopku je tožeča stranka (dne 21. 10. 1996) postala T. d.o.o., M., s tem, ko je zoper G. vložila tožbo na plačilo določenega zneska.

(3) Sklicujoč se na "Pogodbo o odstopu - cesiji terjatev" z dne 15. 10. 1999 (priloga spisa A 24), s katero je terjatev, katere izpolnitev je v tem sporu terjala od tožene stranke, odstopila družbi TI. d.o.o. M., je tožeča stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje spremenila tožbo (na naroku dne 15. 10. 2002; l. št. 119 v spisu), tako da je s tožbo terjani znesek s primarnim toženim zahtevkom zahtevala v korist prevzemnice terjatve, s podrednim tožbenim zahtevkom pa zase.

(4) Vrhovno sodišče ocenjuje, da je pri tem šlo za spremembo tožbe, ki ni v ničemer spremenila procesnega položaja tožeče stranke. Ta je namreč ohranila položaj tožeče stranke, in sicer na podlagi določbe prvega odstavka 190. člena ZPP, po kateri odtujitev pravice, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda ne dokonča med istima strankama. Vrhovno sodišče hkrati ocenjuje, da ni prišlo do procesnega nasledstva po določbi drugega odstavka 190. člena ZPP, saj ugotavlja, da za to niso bile podane potrebne izjave. Da bi namreč skladno s slednjo namesto tožeče stranke (kot odstopnice v sporu uveljavljene terjatve) v pravdo vstopila družba TI. d.o.o., M. (kot prevzemnica te terjatve), bi morali privoliti tožeča in tožena stranka (ter tudi prevzemnica terjatve, saj nihče ne postane tožnik proti svoji volji). Iz spisa pa to ne izhaja.

(5) Na zaključek, da je v procesnem razmerju s toženo stranko ostala T. t., i., m. d.o.o., M., ne more vplivati, da je v uvodu sodbe sodišča prve stopnje tožeča stranka navedena kot "T. d.o.o. M. (sedaj TI. d.o.o. M.)" in v uvodu sodbe sodišča druge stopnje kot "TI. d.o.o., M., (prej T. d.o.o.)", kar je sicer obakrat napačno.

(6) Vrhovno sodišče ugotavlja, da revizijo vlaga TI. d.o.o., M. Kljub nekoliko drugače navedeni tožeči stranki (glej točko (1) obrazložitve) to namreč nedvoumno izhaja iz štampiljke na pooblastilu za vložitev revizije (priloga spisa A 26). Vložnice revizije (formalne revidentke) zato ni mogoče šteti kot pomotno označene (sicer pa resnične) tožeče stranke, ker sta s tožečo stranko dva pravno samostojna (in torej različna) pravna subjekta.

(7) Vrhovno sodišče je zaradi navedenih razlogov revizijo vložnice na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

(8) Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker vložnica revizije z revizijo ni uspela, mora sama kriti stroške, ki jih je imela s svojo vlogo. Odgovor na revizijo ni v ničemer prispeval k razjasnitvi zadeve, zato tožena stranka nima pravice do povračila stroškov zanj.

Op. št. (1): Vložena revizija je bila sicer vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter toženi stranki in stranskemu intervenientu. Nanjo je odgovorila le tožena stranka.