Jedro

Tožnik šele v pritožbi uveljavlja ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu še za obdobja, o katerih s prvostopenjsko sodbo ni bilo odločeno. Taka razširitev tožbe šele v pritožbenem postopku pa ni dopustna, saj je razširitev tožbe možna le do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo, ki je bila popravljena s sklepom X Ps 1017/2014 z dne 17. 4. 2015 v odločbah tožene stranke št. ... z dne 17. 4. 2014 in št. ... z dne 20. 3. 2014 odpravilo ugotovljen vzrok začasne nezmožnosti za delo - bolezen. Ugotovilo je, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo od 11. 3. 2014 do 23. 4. 2014 zaradi poškodbe pri delu. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 691,23 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da iz točke 14 obrazložitve sodbe izhaja, da je izvedenec prepričljivo pojasnil, da je zdravljenje ves čas potekalo zaradi posledic poškodbe pri delu in sicer vse od operacije ramena dne 6. 11. 2013 pa do zaključka zdravljenja, to je 12. 5. 2014. Neresnične pa so trditve v točki 8 obrazložitve sodbe, da po zaključenem bolniškem staležu 10. 8. 2012 ni imel več težav. Iz medicinske dokumentacije namreč izhaja, da je obiskoval lečeče specialiste. Zaradi poškodbe levega ramena je bila potrebna operacija in sicer dne 6. 11. 2013. Zaradi poškodbe v levem ramenu je ves čas trpel bolečine ter iskal pomoč pri specialistu. Tožnik zato meni, da mu za ves čas zdravljenja pripada bolniški stalež zaradi poškodbe pri delu (za že priznan bolniški stalež zaradi poškodbe pri delu od 7. 6. 2012 do 10. 8. 2012, kot tudi za čas od 6. 11. 2013 pa do 12. 5. 2014). Priznava, da pri izdaji bolniškega lista ni bil dovolj pozoren na šifro, ki označuje razlog staleža. Zamudil je tudi rok za vložitev pritožbe. Napako je storil osebni zdravnik oziroma specializant, ker ni vpisal prave številke diagnoze na bolniški list, nato pa njegov zdravnik ni hotel spremeniti šifre razloga odsotnosti, čeprav ga je na to opozoril. 3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka glede tožnikovih navedb o priznanju bolniškega staleža iz razloga poškodbe med delom za obdobje od 6. 11. 2013 do 12. 5. 2014 poudarja, da je bil tožnikov zahtevek v okviru tožbe, ki jo je tožnik vložil preko odvetniške družbe, postavljen jasno in pravočasno. Zahteval je, da se odpravita izpodbijani odločbi tožene stranke ter da se mu prizna bolniški stalež v obdobju od 11. 3. 2014 do 23. 4. 2014 zaradi poškodbe pri delu. Zahtevek je bil postavljen v skladu z 2. odstavkom 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in tudi na prvem naroku za glavno obravnavo je tožnik vztrajal pri tem, da je nezmožen za delo v obravnavanem obdobju zaradi poškodbe pri delu. Njegove pritožbene navedbe tako predstavljajo pritožbeno novoto. Tožena stranka še poudarja, da po podatkih, s katerimi razpolaga, tožnik zoper bodisi predhodne bodisi kasnejše odločbe tožene stranke ni vložil tožbe, zaradi česar so te postale pravnomočne in ne morejo biti predmet tega sodnega postopka. Ne gre tudi spregledati, da je tožnik sam na prvem naroku navedel, da po spornem obdobju, torej v času od 11. 3. 2014 do 23. 4. 2014 ni bil več v staležu. Tožena stranka zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 17. 4. 2014, s katero je bilo ugodeno tožnikovi pritožbi vloženi zoper sklep imenovanega zdravnika št. ... z dne 10. 4. 2014 in je bil navedeni sklep odpravljen. Pritožba tožnika zoper odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 20. 3. 2014 pa je bila zavrnjena. Z omenjeno odločbo je imenovani zdravnik odločil, da je bil tožnik od 11. 3. 2014 do predvidoma 23. 4. 2014 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni.

7. Tožnik je s tožbo izpodbijal omenjeni odločbi ter postavil tožbeni zahtevek, da se omenjeni dve odločbi odpravita ter, da sodišče ugotovi, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo od 11. 3. 2014 do 23. 4. 2014 zaradi poškodbe pri delu.

8. Tožnik tako šele sedaj v pritožbi uveljavlja, da se mu bolniški stalež prizna za celotno obdobje, torej vse od 6. 11. 2013 do 12. 5. 2014 zaradi poškodbe pri delu, kar pomeni, da šele v pritožbi razširja svojo tožbo še na obdobja, o katerih s sodbo ni bilo odločeno. Taka razširitev pa ni dopustna. Tožbeni zahtevek mora biti namreč postavljen pred sodiščem prve stopnje in o tem tožbenem zahtevku sodišče tudi odloči s sodbo. Ne more pa stranka šele v pritožbi spreminjati ali postavljati novega tožbenega zahtevka. V zvezi s tem pritožbeno sodišče opozarja na določbo 73. člena ZDSS-1, ki določa kaj je vsebina tožbe. V 1. odstavku je določeno, da če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. V 2. odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da če v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva zahtevek ni zadostno opredeljen, ga mora stranka opredeliti najkasneje do konca poravnalnega naroka oziroma če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Skladno s 184. členom ZPP lahko stranka tožbo spremeni le do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Kot je bilo že obrazloženo tožnik šele v pritožbi uveljavlja ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu še za obdobje od 6. 11. 2013 do 10. 3. 2014 in od 24. 4. 2014 do 12. 5. 2014 (sodišče mu je namreč priznalo bolniški stalež zaradi poškodbe pri delu za čas od 11. 3. 2014 do 23. 4. 2014, kot je to zahteval s tožbo). Taka razširitev tožbe šele v pritožbenem postopku pa ni dopustna, saj je razširitev tožbe možna le do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.