Jedro

Razglasitev oporoke je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD in nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to nimajo vpliva, tako tudi ne morebitna napotitev na pravdo po 210. členu ZD. Oporoka, ki je obremenjena z napakami volje zapustnice, je le izpodbojna in je stvar odločitve zainteresiranih dedičev, ne pa zapuščinskega sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, in sicer v točki II izreka ter delno v točki IV izreka (1. alineja 1. točke ter 2. točka glede denarnih sredstev pri bankah) razveljavi ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine ter odločilo, katero premoženje dedujejo dediči na podlagi oporoke z dne 9.3.2005, pri čemer hčerke zapustnice M. Z., I. K. in B. Š. dedujejo po deležih 7/24, vnuka zapustnice P. J. in J. J. pa kot nujna dediča v deležih po 1/16 ter katero premoženje dedujejo dediči na podlagi zakona, pri čemer znašajo deleži imenovanih hčera zapustnice do ¼, deleža zapustničinih vnukov pa do 1/8, pri tem pa je tudi odredilo ustrezne vpise v zemljiško knjigo.

Zoper navedeno odločitev in sicer v delu, ki se nanaša na oporočno dedovanje, se dedič P. J. po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje in uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožnik opozarja, da je glede oporoke zapustnice z dne 9. 3. 2005 s pisno vlogo podal dedno izjavo, da ne sprejema veljavnosti oporoke. Zapuščinsko sodišče pa tega ugovora sploh ni obravnavalo, čeprav pritožnik svoje izjave ni nikdar preklical. Sodišče prve stopnje pa je v obrazložitvi sklepa zapisalo, da sta nujna dediča priznala oporoko za veljavno, ne da bi imelo za to kakršnokoli podlago. Sklep o dedovanju bi bilo potrebno razveljaviti že iz tega razloga. Prav tako pritožnik opozarja, da zapuščinsko sodišče sploh ni ugotavljalo vrednosti zapuščine na način, kot ga določa 28. člen Zakona o dedovanju (ZD). Vrednost zapuščine in vrednost daril je ostalo povsem nerešeno dejansko vprašanje in je sklep o dedovanju preuranjen ter nezakonit, saj ni jasen obseg zapuščine po pokojnici. Gre za bistveno pomanjkljivost zapuščinskega postopka, poleg tega pa pritožnik z ostalimi sodediči ni sklenil nobenega dednega dogovora. Pritožnik ob tem opozarja, da bo za popolno ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine potrebno angažirati sodnega cenilca za nepremičnine ter upoštevati vsa darila, ki jih dedinje niti ne negirajo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik svojo pritožbeno grajo temelji na dveh ključnih trditvah, in sicer, da je zapuščinsko sodišče povsem neutemeljeno sklepalo, da sta nujna dediča priznala oporoko za veljavno ter da tudi sicer ni ugotavljalo vrednosti zapuščine na način, kot ga določa 28. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Glede obeh očitkov je potrebno pritožbi pritrditi, saj o obeh vprašanjih izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov, kar onemogoča preizkus pravilnosti sprejete odločitve, ugotovitev o priznanju oporoke s strani pritožnika pa je tudi protispisna. S tem je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki skladno z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V kolikor bi pritožbeno sodišče na osnovi zbranega procesnega gradiva samo prvič ugotavljalo manjkajoča dejstva o veljavnosti oporoke oziroma vrednosti zapuščine, bi bila strankam v tem delu odvzeta možnost pritožbe in tako so kršitve postopka takšne narave, ki jih pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP oziroma členom 163 ZD).

V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje obrazloženo opredeliti do zgoraj navedenih vprašanj. Glede pritožnikove pisne izjave z dne 14.2.2007, da ne sprejema veljavnosti oporoke zapustnice, bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali pritožnik oporoko še lahko izpodbija glede na vsebino določbe člena 61 ZD. Razglasitev oporoke (ta je bila na naroku dne 25.1.2007) je namreč odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD in nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to nimajo vpliva, tako tudi ne morebitna napotitev na pravdo po 210. členu ZD. Oporoka, ki je obremenjena z napakami volje zapustnice, je le izpodbojna in je stvar odločitve zainteresiranih dedičev, ne pa zapuščinskega sodišča (enako sklep VS RS II Ips 563/01).

Prav tako se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do zahtev nujnih dedičev po vračunanju daril zaradi morebitnega prikrajšanja nujnega deleža in v tej zvezi ugotoviti vrednost zapuščine po 28. členu ZD. Pritožba ima namreč prav, da je sklep sodišča prve stopnje v tem delu preuranjen in gre za nerešeno dejansko vprašanje, še posebej ob dejstvu, da pretežni del zatrjevanih daril med sodediči niti ni sporen. Sodišče prve stopnje naj tako ugotovi, katera je vrednost tako imenovane čiste zapuščine, tej pa je potrebno prišteti vrednost daril ter tako ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine in posledično ugotoviti, ali je zapustnica z oporočnimi razpolaganji in darili morebiti načela ali celo izčrpala nujni delež. Ob tem pritožbeno sodišče le ponovno poudarja, da je spor o tem, ali je določen dedič dedno odpravljen, dednopravne narave ter da se vprašanja o tem, ali je kdo dedič, kakšen je njegov zakoniti oziroma nujni delež ter ali in v kakšni vrednosti je prejel brezplačna naklonila od zapustnika, presojajo po dednopravnih predpisih.