20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d.d., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 2. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1917/2002 z dne 11. 12. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku, ki je potekal po ugovoru dolžnika v izvršbi, je bil zavrnjen zahtevek pritožnice (tedaj tožeče stranke) za plačilo 88.800 SIT. Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da pritožnica v vlogi upravnika, ki ima le položaj zastopnika, ne more kot stranka, torej v lastnem imenu, izterjevati stroškov v zvezi z upravljanjem, obratovanjem in vzdrževanjem stanovanja. Pojasnilo je, v katerih primerih lahko upravnik v takih sporih pridobi aktivno legitimacijo, in ugotovilo, da pritožnica okoliščin katerega od teh primerov sploh ni zatrjevala.

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da ji v postopku zaradi sodniške arbitrarnosti ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic (22. člen Ustave). Zatrjuje odstop od sodne prakse, ki naj bi bil v tem, da so sodišča v različnih pravdnih zadevah, v katerih je sama tožila še 20 drugih dolžnikov v enakem položaju, odločala različno. V tej zvezi navaja tudi nekaj odločb (ki jih ne prilaga), v katerih naj bi sodišče njenemu zahtevku ugodilo, in nekaj odločb, v katerih naj bi bil njen zahtevek zavrnjen. Zatrjuje tudi zmotno uporabo Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - SZ) in sodišču očita, da naj ne bi zavzelo stališča glede vprašanja veljavnosti pogodbe o prevzemu poslov upravljanja in vzdrževanja. Predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo in izpodbijano sodbo razveljavi. Ker je pritožnica že dne 12. 11. 2002 vložila ustavno pritožbo št. Up-663/02, predlaga tudi, naj Ustavno sodišče zadevi združi.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišča (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more imeti pomembnejših posledic za pritožnico. Odločitev sodišča, da pritožnica ni aktivno legitimirana za izterjavo obratovalnih stroškov (v znesku 88.800 SIT), za pritožnico ne more imeti takšnega pomena, da bi upravičevala presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ne bi bilo pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj (npr. vprašanj interpretacije zakona, ki ureja stanovanjsko pravo), pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni. Kolikor pa se pritožnica dotika ustavnopravno relevantnih vidikov (arbitrarnost, odstop od sodne prakse), Ustavno sodišče ugotavlja, da je o vsebini ustavnopravno relevantnega standarda arbitrarne odločitve in o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko odstop od sodne prakse povzroči kršitev ustavnih pravic, Ustavno sodišče že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

6.O pritožničini ustavni pritožbi v zadevi št. Up-663/02 je Ustavno sodišče že odločilo in je s sklepom z dne 3. 6. 2004 ni sprejelo v obravnavo. Pooblaščencu pritožnice je bil sklep vročen dne 9. 6. 2004. Pritožničin predlog za združitev ustavnih pritožb je zato brezpredmeten.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger