Jedro

Dolžnik je upniku dolžan povrniti stroške, potrebne za izvršbo. Če je izvršba pravnomočno dovoljena, sodšče presodi le, ali so bili stroški potrebni in ali gredo upniku v zahtevani višini, ne pa več, ali je utemeljeno predlagal izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je dolžnik dolžan upnici povrniti nadaljnje stroške izvršilnega postopka, in sicer stroške izvršitelja v višini 53.324,14 SIT, ki se izterjajo po sklepu o izvršbi z dne 18.2.2000. Proti takšnemu sklepu se je pritožil dolžnik. Navaja, da stroškov ni pripravljen nositi, saj so mu bili naloženi neupravičeno. Nikdar ni podrl ograje, zlasti pa ne, potem ko jo je sodišče v postopku ponovno postavilo. Ko je bila ograja podrta, je bil odsoten in ne ve, kdo jo je podrl, o čemer je tudi povedal policistu. Ponovna izvršba proti njemu zato ni bila utemeljana.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi materialnega pravo pravilno odločilo o povrnitvi nadaljnjih stroškov, potrebnih za izvršbo na podlagi 5. odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98), in pri tem ni kršilo nobene od določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99).

Dolžnik v pritožbi proti sklepu o nadaljnjih stroških izvršbe ne more več uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na samo dopustnost izvršbe. V tej izvršilni zadevi je namreč postal sklep o izvršbi pravnomočen, dolžnik pa tudi ni sam vzpostavil prejšnjega stanja. Upnik je zato s pomočjo izvršitelja na dolžnikove stroške vzpostavil prejšnje stanje v skladu s sklepom o izvršbi.

Sodišče druge stopnje je pritožbo zato zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.