Jedro

Glede na listine se utemeljeno zastavlja vprašanje kako je možno, da je bil tožnik v časovnem razmiku manj kot 20 dni najprej preseljen, nato pa ne. Iz spisa in iz podatkov AJPES ni razvidno, da bi v tem času spreminjal sedež. Za izdajo izpodbijanega sklepa ne sme biti dvomov o vročanju, zato tožnik utemeljeno očita kršitev pravil o vročanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 86219/2019 z dne 27. 9. 2020 glede zahtevka za plačilo glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter zavrglo tožbo. Ugotovilo je, da je s sklepom z dne 29. 1. 2020 pozvalo tožnika na dopolnitev tožbe tako, da dopolni trditve glede vtoževanega zneska s pripadki ter navede dejstva, na katera opira zahtevek, in ponudi dokaze, s katerimi se dejstva ugotavljajo. Tožnik ni ravnal po navodilu sodišča in ni dopolnil tožbenih navedb ter ni odpravil pomanjkljivosti vloge. Pomanjkljiva vloga predstavlja pomanjkljivo dopolnitev tožbe po sklepu z dne 29. 1. 2020, ki ni primerna za obravnavo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da ni dobival pošte na naslov firme. Pošta je bila zavrnjena po samoodločitvi pismonoše. Moral je kontaktirati Pošto na ..., da so odpravili napako. Kot dokaz ima prilogo ene pošiljke, drugo ima sodišče. Ni razumljivo, da pismonoša odloča o dostavi pošte.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnik smiselno očita kršitev pravil o vročanju sklepa s pozivom za dopolnitev tožbe z dne 29. 1. 2020. Iz spisa je razvidno, da mu je poštni delavec 3. 2. 2020 pustil v hišnem predalčniku na sedežu obvestilo kje je pismo z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Iz dostavka poštnega delavca na obvestilu o prispelem pismu izhaja, da je bil hišni predalčnik odprt. Ko je šel poštni delavec 19. 2. 2020 ponovno na sedež tožnika, da bi mu pustil pisanje, je ugotovil, da naslovnika ni na naslovu in da je preseljen. Pisanje je vrnil sodišču (listna št. 35 spisa), to pa je izdalo izpodbijani sklep.

5. Tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP določata za primer, če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi »po pooblastilu«. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

6. Nadalje je iz spisa razvidno, da je ob vročanju izpodbijanega sklepa (glede na pisavo) drugi poštni delavec 9. 3. 2020 pustil tožniku obvestilo o prispelem pismu z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Tožnik je pisanje osebno prevzel na Pošti Prevalje 12. 3. 2020, kar dokazuje podpisana vročilnica (pripeta listni št. 37). Glede na te listine se utemeljeno zastavlja vprašanje kako je možno, da je bil tožnik v časovnem razmiku manj kot 20 dni najprej preseljen, nato pa ne. Iz spisa in iz podatkov AJPES ni razvidno, da bi v tem času spreminjal sedež. Za izdajo izpodbijanega sklepa ne sme biti dvomov o vročanju, zato tožnik utemeljeno očita kršitev pravil o vročanju. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

7. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno vroči tožniku sklep s pozivom za dopolnitev tožbe.