Jedro

Ker iz ekspertnega mnenja, ki ga je pritožbi v upravnem postopku priložila prizadeta stranka, izhaja, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno, je odločitev sodišča prve stopnje in tožene stranke, da je prizadeta stranka upravičena sodelovati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 70. v zvezi s 1. točko drugega odstavka 62. člena ZGO-1, pravilna in zakonita.

Če iz obrazložitve gradbenega dovoljenja ne izhaja, da so bili presojani vsi vplivi na okolje, in zato ni mogoče ugotoviti, ali je predvidena gradnja skladna s PUP, se tako gradbeno dovoljenje odpravi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/1997 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 5.10.2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila sklep Upravne enote ... z dne 29.7.2004, s katerim je bila zavržena pritožba prizadete stranke v tem postopku A.A. (1. točka izreka), tej osebi priznalo položaj stranke in v zvezi s pritožbo prizadete stranke odpravila tudi odločbo prvostopnega organa z dne 20.7.2004, s katero je bila tožnici kot investitorici dovoljena sprememba namembnosti dela objekta na parc. št... k.o... za potrebe gostinske dejavnosti ob tam navedenih pogojih in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek (2. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo in razlogi tožene stranke v njeni odločbi. Tožena stranka je pravilno odpravila sklep prvostopenjskega upravnega organa, s katerim je ta zavrgel pritožbo prizadete stranke, saj je napačno uporabil tretji in četrti odstavek 70. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 ( Ur.l. RS, št. 110/2002) in prizadeti stranki nezakonito ni priznal položaja stranke udeleženke, ki ga izkazuje s predloženim ekspertnim mnenjem, ki ga je prizadeta stranka sama predložila organu. Neutemeljeno je njeno pritožbo zavrgel in ji s tem onemogočil sodelovanje v postopku. V nadaljevanju pa je tožena stranka po presoji prvostopnega sodišča utemeljeno na podlagi določb 54. in 66. člena ZGO-1, ker organ prve stopnje v gradbenem dovoljenju ni pojasnil, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za spremembo namembnosti dela objekta določa PUP (Ur.l. RS, št. 63/97), odpravila tudi gradbeno dovoljenje z dne 20.7.2004, in vrnila zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.

3. Z revizijo (prej pritožbo) revidentka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavo. Meni, da sta sodišče in tožena stranka napačno uporabila ZGO-1 in je v celoti neutemeljena zahteva prizadete stranke A.A. za udeležbo v postopku. Ekspertno mnenje, ki ga je priložila prizadeta stranka, je le plačana storitev in je v prid tistega, ki ga naroči, zato še ne izkazuje potrebnosti vključitve prizadete stranke v postopek. Sodišče bi zato moralo presojati samo vsebino mnenja, ne pa zgolj ugotavljati formalnih pomanjkljivosti.

4. Odgovori na revizijo niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1.1.2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

9. ZGO-1, ki je veljal v času odločanja upravnega organa prve stopnje, je v 1. točki drugega odstavka 62. člena določal, da imajo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom, poleg investitorja pravico udeleževati postopka še lastniki nepremičnin in imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih nepremičninah, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve. Če pa oseba, ki vlaga pritožbo, vztraja pri tem, da bi v konkretnem postopku morala sodelovati, pa njene nepremičnine niso prikazane v vplivnem območju, mora z ekspertnim mnenjem dokazati, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno (tretji odstavek 70. člena ZGO-1). Podobno velja tudi v primeru, kadar taka oseba zatrjuje, da je dovoljena gradnja v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom (četrti odstavek 70. člena ZGO-1).

10. Iz odločbe tožene stranke, kar potrjujejo tudi podatki iz upravnega spisa, izhaja, da je prizadeta stranka predložila ob vložitvi pritožbe tudi ekspertno mnenje, iz katerega, kot je ugotovila tožena stranka, izhaja, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno napačno, kar je tožena stranka tudi ustrezno obrazložila, revidentka pa tega s tožbo niti ni prerekala. Glede na navedeno sta tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno uporabila določbe ZGO-1 in je tožena stranka upravičeno odpravila sklep, s katerim je prvostopenjski upravni organ zavrgel pritožbo prizadete stranke, ker naj ne bi imela lastnosti stranke v postopku, ter prizadeti stranki utemeljeno priznala položaj stranke udeleženke v postopku izdaje obravnavanega gradbenega dovoljenja.

11. ZGO-1 v 54. členu določa, kaj vse mora investitor priložiti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, v 66. členu ZGO-1 pa so določeni pogoji, ob katerih pristojni upravni organ lahko izda gradbeno dovoljenje. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, mora upravni organ preden izda gradbeno dovoljenje preveriti med drugim tudi, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom. Iz ekspertnega mnenja, ki ga je predložila prizadeta stranka izhaja, da v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja niso obdelani nekateri možni vplivi na okolje in da zato niti ni mogoče presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz prostorskega izvedbenega akta. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka pravilno odpravila izdano gradbeno dovoljenje in vrnila zadevo v ponoven postopek, še zlasti, ker za parc. št. ... ni izkazana pravica graditi (četrti odstavek 54. člena ZGO-1), saj so glede na zemljiškoknjižni izpisek nepremičnine parc. št. ... k.o. ..., še vedno v solastnini več oseb.

12. Revizija torej v delu, ko uveljavlja kršitve materialnega prava, ni utemeljena.

13. Katere bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo, revidentka niti ne navaja. Vrhovno sodišče pa na take kršitve ne pazi po uradni dolžnosti, zato se do pavšalnega ugovora ne opredeljuje posebej.

14. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.