Jedro

Vrnitev tožbe (predloga) v popravo je po sodni praksi možna le v primerih, ko tožnik toženo stranko poimenuje napačno ali ne dovolj natančno, ne pa v primerih, ko oseba, navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe (predloga) ni več obstajala. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo, saj je ugotovilo, da je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra, s čimer je izgubil sposobnost biti stranka v izvršilnem postopku.

2. Zoper prvostopenjski sklep se iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka (1. in 3. točka 338. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju) pritožuje upnik. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni. Poudarja, da je dolžnik v času vložitve predloga za izvršbo nedvomno obstajal, saj je bil iz sodnega registra izbrisan šele 3. 7. 2013. Sodišče bi nadalje moralo upoštevati, da je do izbrisa dolžnika prišlo zaradi pripojitve k prevzemni družbi I., d. o. o., ki je kot univerzalni pravni naslednik vstopila v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba (580. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD). V predmetni zadevi gre tako za pomanjkljivost, ki se jo da odpraviti, zato bi moralo sodišče upnika pozvati, da naj predlog za izvršbo popravi tako, da se bo postopek lahko nadaljeval z osebo, ki je pravdna stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom 80. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče dolžno ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Če sodišče ugotovi, da se takšna pomanjkljivost lahko odpravi, zahteva od tožeče stranke (upnika), da tožbo (predlog) ustrezno popravi, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je pravdna stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP). Če je navedena pomanjkljivost neodpravljiva, sodišče zavrže tožbo (peti odstavek 81. člena ZPP).

5. Pravilno je stališče prvega sodišča, da tožba zoper osebo, izbrisano iz sodnega registra, ni dopustna. Neobstoječa oseba namreč ne more biti pravdna stranka. Zoper pravno osebo, ki je bila iz sodnega registra izbrisana pred vložitvijo predloga za izvršbo, izvršba ni mogoča in jo je treba zavreči na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ, saj se ta pomanjkljivost ne da odpraviti, glede na svojo naravo pa ta pomanjkljivost onemogoča nadaljnjo izvršbo (v obsegu zoper izbrisanega dolžnika). Vrnitev tožbe (predloga) v popravo je po sodni praksi namreč možna le v primerih, ko tožnik toženo stranko poimenuje napačno ali ne dovolj natančno, ne pa v primerih, ko oseba, navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe (predloga) ni več obstajala (1). To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe (2). Tudi v primeru univerzalnega pravnega nasledstva gre namreč s stališča pravne identitete za drugo osebo, ta pa se lahko na pasivni strani vključi v postopek le s spremembo tožbe po 185. členu ZPP, za kar pa je potrebna njena privolitev. Pritožnica sicer pravilno navaja, da je bil predlog za izvršbo vložen 24. 4. 2013, tj. pred izbrisom dolžnice iz sodnega registra, a ob tem spregleda, da je bil predlog vložen na napačno sodišče. Procesna sposobnost strank se namreč preverja šele, ko je vloga vložena na pristojno sodišče, kar je tudi trenutek presoje njene pravočasnosti (112. člen ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ).

6. Po povedanem pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane odločitve ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ) in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) Primerjaj Ude, L. in ostali, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 351 - 354. (2) Tako tudi odločba Vrhovnega sodišča RS III Ips 65/2002 z dne 5. 12. 2002.