Jedro

Z uveljavljanjem med seboj izključujočih se razlogov za dopustitev revizije iz 1. alineje 367.a člena ZPP in iz drugega odstavka 367.a člena ZPP, predlagatelj predhodno formalnim zahtevam ni zadostil, kar narekuje oceno o nepopolnosti predloga za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov in ugotovilo, da gre pri posojilni pogodbi št. 1/95 z dne 22. 6. 1995, ki je bila sklenjena med tožencem kot posojilodajalcem, prvo tožnico kot posojilojemalko in drugim tožnikom kot zastaviteljem, in pri sporazumu strank z dne 22. 6. 1995, ki je bil sklenjen pri Okrajnem sodišču v Tolminu pod opr. št. R 169/95, za navidezna (simulirana) pravna posla, kolikor se nanašata na posojilo zneska, ki presega 20.000 DEM v tolarski protivrednosti (to je glede zneska 21.400 DEM v tolarski protivrednosti) in gre v tem delu pri posojilni pogodbi in pri sporazumu strank za neobstoječ pravni posel, ki nima nikakršnih pravnih učinkov; toženca je zavezalo tožnikoma povrniti 2.783,91 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od izteka paricijskega roka dalje.

2. Sodišče druge stopnje je ob obravnavanju toženčeve pritožbe takšno sodbo potrdilo.

3. Toženec je vložil pravočasen predlog za dopustitev revizije „zaradi neenotne uporabe prava v zvezi z naravo sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice na podlagi 251.c člena tedaj veljavnega zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP), ki v drugem odstavku določa, da ima podpisani zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve in času njene dospelosti ter njuno soglasje, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini zavaruje denarna terjatev, moč sodne poravnave“. Poudarja, da tožnika nista izpodbijala podpisa zapisnika o sklenjenem sporazumu in da nista vložila tožbe na razveljavitev sodne poravnave, sodišči (prve in druge stopnje) pa nista upoštevali pomena podpisa zapisnika o sporazumu strank po 251.c členu ZIP.

4. Predlog ni popoln.

5. Po določbi četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka tem zahtevam ne zadosti, Vrhovno sodišče po določbi šestega odstavka istega člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrže. 6. Z uveljavljanjem med seboj izključujočih se razlogov za dopustitev revizije iz 1. alineje 367.a člena ZPP, ki je podan, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki ga predlagatelj utemeljuje s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 424/2003, nanašajočo se na pravni položaj, ki ni primerljiv s pravnim položajem v obravnavani zadevi(1), in iz drugega odstavka 367.a člena ZPP, ki je podan, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ki ga predlagatelj utemeljuje s sklicevanjem na dva razveljavitvena sklepa pritožbenega sodišča iz predhodnih sojenj v konkretni zadevi, predlagatelj predhodno navedenim formalnim zahtevam ni zadostil, kar narekuje oceno o nepopolnosti predloga za dopustitev revizije.

7. Vrhovno sodišče je zato skladno z določbo šestega odstavka 367.b člena ZPP toženčev predlog za dopustitev revizije (vključno z njegovim predlogom za povrnitev stroškov tega postopka) zavrglo.

Op. št. (1): V obravnavani zadevi sta tožnika zahtevala in dosegla ugotovitev delne ničnosti posojilne pogodbe in sporazuma na podlagi 251.c člena ZIP, v zadevi II Ips 424/2003 pa je bila na predlog tožeče stranke ugotovljena le ničnost posojilne pogodbe, ne pa tudi sporazuma.