Jedro

Za odločitev o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks je poleg materialnega položaja same stranke relevanten tudi materialni položaj njenih družinskih članov, med katere v konkretnem primeru štejejo tožnikova žena in oba sinova, ki ju je tožnik dolžan preživljati. Tožnik v pritožbi zgolj opozarja na slabo finančno situacijo, v kateri se je znašel on sam, ne izpodbija pa dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o materialnem položaju njegovih družinskih članov, zato s pritožbo ni uspel izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje o dobrem premoženjskem stanju tožnika in njegovih družinskih članov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih I. in II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek (I. točka izreka). Ugodilo je tožnikovemu predlogu za odlog plačila sodne takse za redni postopek, pri čemer se plačilo sodne takse odloži za dvanajst mesecev od izdaje tega sklepa (II. točka izreka). V celoti je razveljavilo plačilni nalog opr. št. XI Pg 701/2024 z dne 22. 4. 2024 v znesku 6.525,00 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper I. in II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje je tožnik vložil pravočasno pritožbo. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi kršitve 23. člena Ustave Republike Slovenije. Glede pritožbe zoper I. točko izreka pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse v celoti ugodi in tožnika v celoti oprosti plačila sodne takse za redni postopek, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v I. točki izreka razveljavi in v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Glede pritožbe zoper II. točko izreka pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da tožnikovemu predlogu za odlog plačila sodne takse v celoti ugodi ter plačilo sodne takse odloži do pravnomočno zaključenega predmetnega pravdnega postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi in v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (družinski člani). Družinski člani, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, so: zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, in otroci ter pastorki, ki so jih vlagatelj ali njegov zakonec oziroma partner dolžni preživljati po zakonu (prvi odstavek 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS). Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas (drugi odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodišče v celoti oprosti plačila taks stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 12.a člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse je bilo na tožniku (7. in 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

5. Pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je ob smiselni uporabi drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Poleg dohodkov se pri presoji upravičenosti do taksne oprostitve upošteva tudi premoženjsko stanje, saj ne glede na dohodkovni kriterij stranka ni upravičena do taksne oprostitve, če ima ona ali njena družina premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP). Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 3. 2024 dalje znaša 484,88 EUR.

6. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik v postopku osebnega stečaja. V celotnem letu 2023 je prejel bruto znesek 31.273,00 EUR iz naslova plače, nadomestil in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Po odtegljajih razpoložljivega dela plače na podlagi postopka osebnega stečaja prejema plačo v neto znesku okrog 955,00 EUR mesečno. Ima dolžnost preživljanja dveh sinov, ki se redno šolata. Tožnik je lastnik osebnega vozila v vrednosti 500,00 EUR in lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb v vrednosti 100,00 EUR, prihrankov nima. Tožnikova žena je redno zaposlena in je v letu 2023 iz naslova plače, nadomestil in drugih prejemkov iz delovnega razmerja prejela skupni znesek 50.614,00 EUR bruto, v letu 2023 je prejela tudi dobiček iz kapitala, obresti in dividend v znesku 4.000,00 EUR. Je lastnica dveh osebnih vozil v vrednosti 8.000,00 EUR in 10.000,00 EUR ter vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb v vrednosti 20.000,00 EUR. Tožnikova žena in sinova so solastniki stanovanjske hiše, v kateri prebiva družina, skupna vrednost njihovih deležev znaša 200.000,00 EUR. Tožnikova sinova sta tudi lastnika vrednostnih papirjev, vsak od njiju v vrednosti 4.000,00 EUR. Sodna taksa za redni postopek v obravnavani zadevi znaša 6.525,00 EUR. Tožniku je bilo naloženo tudi plačilo sodne takse v zadevi XI Pg 1534/2015 v višini 4.350,00 EUR. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je premoženjsko stanje tožnika oziroma njegovih družinskih članov relativno dobro, pri čemer tožnik zgolj trenutno nima likvidnih sredstev za plačilo odmerjene takse, lahko pa jih bo imel v prihodnosti. Zato je sodišče prve stopnje tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, ugodilo pa je njegovemu predlogu za odlog plačila sodne takse, in sicer za 12 mesecev, kar je po prepričanju sodišča prve stopnje dovolj dolga doba, da bo tožnik lahko zbral potrebna sredstva za plačilo sodne takse.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da že vrednost vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb v lasti tožnikovih družinskih članov, kot je navedena v izjavi o premoženjskem stanju tožnika in njegovih družinskih članov, presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar pomeni, da tožnik glede na njegovo premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njegovih družinskih članov ni upravičen do taksne oprostitve. Ker imajo tožnikovi družinski člani (žena in dva sinova) skupaj v lasti vrednostne papirje in kapitalske naložbe v vrednosti 28.000,00 EUR, kar presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, in upoštevaje ostale zgoraj navedene dejanske ugotovitve o materialnem položaju tožnika in njegovih družinskih članov pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnik ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks. Oprostitev plačila sodnih taks je namenjena samo najbolj socialno ogroženim strankam, kamor tožnika ni mogoče uvrstiti. Plačilo sodne takse za redni postopek v obravnavani zadevi po prepričanju pritožbenega sodišča ne bi občutno zmanjšala sredstev, s katerimi se preživljajo tožnik in njegovi družinski člani. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse je zato pravilna.

8. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je glede na zgoraj citirane zakonske določbe za odločitev o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks poleg materialnega položaja same stranke relevanten tudi materialni položaj njenih družinskih članov, med katere v konkretnem primeru štejejo tožnikova žena in oba sinova, ki ju je tožnik dolžan preživljati. Tožnik v pritožbi zgolj opozarja na slabo finančno situacijo, v kateri se je znašel on sam (navedbe o postopku osebnega stečaja, odtegovanju dopustnega deleža prejemkov, nizki vrednosti njegovega premoženja in nezmožnosti razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso), ne izpodbija pa dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o materialnem položaju njegovih družinskih članov, zato s pritožbo ni uspel izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje o dobrem premoženjskem stanju tožnika in njegovih družinskih članov. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je rok 12 mesecev, za kolikor je sodišče prve stopnje odložilo plačilo sodne takse, bistveno prekratek. Tožnik niti v predlogu za taksno oprostitev niti v pritožbi ni navedel nobenih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da je 12-mesečni rok prekratek za unovčenje dela premoženja tožnikove družine (npr. dela vrednostnih papirjev oziroma kapitalskih naložb) za potrebe plačila sodne takse. Tožnik pa ne more uspeti niti s pritožbenimi navedbami o tem, da mu je bila istočasno s sodno takso v predmetnem postopku v plačilo naložena še sodna taksa za revizijo v zadevi XI Pg 1534/2015 v znesku 4.350,00 EUR. Že vrednost vrednostnih papirjev oziroma kapitalskih naložb v lasti tožnikovih družinskih članov namreč bistveno presega vsoto obeh naloženih sodnih taks.

9. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih I. in II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).