Jedro

Pravna posledica, da sodišče ustavi izvršbo, je predpisana za pravni položaj, da upnik predlaga odlog za več kot eno leto, kar je pravilno razumeti v povezavi z določilom, da odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta, pri čemer ta rok teče od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za odlog z dne 15. 6. 2016 in izvršbo ustavilo.

2. Upnik v pravočasni pritožbi bistvenem navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev izvršbe, saj je sankcija ustavitve določena le za primer, da upnik predlaga odlog več kot za eno leto, upnik pa je predlagal odlog ponovno za polovico leta, prej pa je bila odložena izvršba za pol leta. Skupaj predlagana izvršba ni presegla enega leta, zato bi moralo sodišče prve stopnje s postopkom nadaljevati. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo svojo odločitev o ustavitvi izvršbe na ugotovitev, da je upnik predlagal odlog skupno za več kot eno leto od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Ker je podal nov predlog za odlog za polovico leta potem, ko se je že izteklo obdobje predhodno predlaganega odloga za polovico leta, je s tem presegel predpisano zakonsko omejitev (tretji odstavek 74. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

5. Pravna posledica, da sodišče ustavi izvršbo, je predpisana za pravni položaj, da upnik predlaga odlog za več kot eno leto, kar je pravilno razumeti v povezavi z določilom, da odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta, pri čemer ta rok teče od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo prvi sklep o odlogu dne 9. 11. 2015, tako se je maksimalno trajanje odloga v obravnavani zadevi izteklo z dnem 9. 11. 2016. Upnik pa je podal predlog za odlog za nadaljnje obdobje polovice leta dne 15. 6. 2016, s čimer je prekoračil predpisano maksimalno trajanje odloga (predlagani odlog bi se iztekel v mesecu decembru 2016).

6. Pri tem sodišče v skladu z jasnim besednim pomenom zakonskih določil tretjega odstavka 74. člena ZIZ nima možnosti, da omeji odlog na čas, ki je zakonsko predpisan, s tem da delno ugodi upnikovemu predlogu, če je ta podan preko predpisane omejitve. Že samo ravnanje upnika, da predlaga odlog zunaj predpisane omejitve maksimalnega trajanja odloga, je zakonodajalec ocenil kot pomanjkanje interesa za nadaljevanje prisilne izvršbe. Z namenom zavarovanja upnikovega interesa za izpolnitev terjatve v prihodnje pa upnik obdrži morebitno zastavno pravico na predmetu izvršbe.

7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).