Jedro

Iz drugega odstavka 240. člena in prvega odstavka 246. ZUP izhaja, da je pravočasnost ena od procesnih predpostavk za obravnavanje pritožbe, zato z vidika pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso relevantne navedbe tožnika, da se je organ druge stopnje seznanil s pritožbenimi navedbami, pa kljub temu na podlagi 249. člena ZUP ni izrekel, da je sklep o dovolitvi izvršbe ničen. Prepozna pritožba ni dovoljena, nedovoljeno pritožbo pa je treba brez nadaljnjega vsebinskega presojanja pritožbenih razlogov zavreči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ druge stopnje je z izpodbijanim sklepom št. 0612-174/2013/4 – MG z dne 6. 7. 2015 kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Organ prve stopnje je s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06122-811/2013/14 z dne 28. 8. 2014 (kot je bil, po podatkih spisovne dokumentacije, popravljen s sklepoma o popravi pomote št. 06122-811/2013 - 16 z dne 24. 9. 2014 in št. 06122-811/2013 - 22 z dne 5. 11. 2014) odločil: da je odločba gradbenega inšpektorja št. 06122-811/2013 - 7 z dne 11. 4. 2013 po 2. točki izreka postala prisilno izvršljiva dne 26. 4. 2013 in se dovoli izvršba (1. točka izreka), da se tožniku kot zavezancu, ki ni izpolnil obveznosti iz odločbe gradbenega inšpektorja, določi naknadni rok (do 30. 4. 2015) za njihovo izpolnitev, sicer bo na njegove stroške opravljena izvršba po pooblaščenem izvajalcu (2. točka izreka), da bo o stroških izvršbe odločeno s posebnim sklepom (3. točka izreka), da pritožba zoper sklep ne zadrži izvedbe izvršbe (4. točka izreka), v 5. točki izreka pa, da je sklep izdan po uradni dolžnosti in takse prost. 3. Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, sklep o dovolitvi izvršbe pa iz več razlogov ničen po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Kljub ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe organ druge stopnje, ki se je seznanil s celotno vsebino pritožbe, ni ravnal po 249. členu ZUP. Tožnik je tudi pridobil veljavno gradbeno dovoljenje za sporni objekt, kar predstavlja okoliščino, zaradi katere je postal izvršilni postopek brezpredmeten, saj se njegova obveznost šteje za izpolnjeno. Pridobljeno gradbeno dovoljenje je podlaga za ustavitev izvršbe. S tem, ko organ druge stopnje ni ustavil izvršilnega postopka in je označil navedbe o pridobitvi gradbenega dovoljenja za brezpredmetne, je zagrešil kršitev določb upravnega postopka, napačno je uporabil materialno pravo in zmotno ugotovil dejansko stanje. Tožnik predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi „s stroškovno posledico“, poleg tega pa tudi, da se ugotovi ničnost sklepa o dovolitvi izvršbe.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Uvodoma sodišče na osnovi dokumentacije upravnega spisa ugotavlja, da je bil sklep o dovolitvi izvršbe po podatkih na vročilnici tožniku vročen dne 5. 9. 2014, kar pomeni da se je, v skladu prvim in drugim odstavkom 235. člena ZUP, 15-dnevni pritožbeni rok iztekel dne 20. 9. 2014, oziroma, ker je bil ta dan sobota, prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek, dne 22. 9. 2014 (na podlagi četrtega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Na tek pritožbenega roka v obravnavani zadevi ne vpliva okoliščina, da je bil sklep o dovolitvi izvršbe, vročen dne 5. 9. 2014, kasneje popravljen zaradi očitnih pisnih pomot. Pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je tožnik po pooblaščencu, Odvetniški družbi A. o. p., d. n. o., poslal priporočeno po pošti šele dne 23. 10. 2014, kar je razvidno iz podatkov na pisemski ovojnici.

7. Glede na to, da je upoštevaje navedeni prekluzivni 15-dnevni rok, tožnik pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe vložil prepozno, kar v obravnavani zadevi ni sporno, sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. 8. Organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot prepozno utemeljeno zavrgel na podlagi 246. člena ZUP, ki v prvem odstavku med drugim določa, da prepozno pritožbo zavrže organ druge stopnje, če to ni bilo storjeno že na prvi stopnji odločanja. Iz drugega odstavka 240. člena in citiranega prvega odstavka 246. ZUP izhaja, da je pravočasnost ena od procesnih predpostavk za obravnavanje pritožbe, zato z vidika pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso relevantne navedbe tožnika, da se je organ druge stopnje seznanil s pritožbenimi navedbami, pa kljub temu na podlagi 249. člena ZUP ni izrekel, da je sklep o dovolitvi izvršbe ničen. Prepozna pritožba ni dovoljena, nedovoljeno pritožbo pa je treba brez nadaljnjega vsebinskega presojanja pritožbenih razlogov zavreči. Po povedanem je torej pravno zmotno tožbeno stališče, ki za argument zatrjevane nezakonitosti izpodbijanega sklepa vzame očitek organu druge stopnje, češ da v nasprotju z določili ZUP sklepa o dovolitvi izvršbe ni izrekel za ničnega.

9. V zvezi s tožnikovim predlogom, naj sodišče ugotovi ničnost sklepa o dovolitvi izvršbe, pa je treba pojasniti, da sklep o dovolitvi izvršbe ni predmet tega upravnega spora, v katerem je izpodbijani akt sklep organa druge stopnje o zavrženju pritožbe, in torej takemu predlogu sodišče ne more slediti. Zaradi tega so v tem upravnem sporu neupoštevne tožbene navedbe v smeri, da je sklep o dovolitvi izvršbe ničen, da je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma da je sporni objekt legaliziran ter da je ukrep odstranitve legaliziranega objekta nesmotrn in nesorazmeren.

10. Čeprav sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti, so razlogi, zaradi katerih se upravni akt na podlagi 68. člena ZUS-1 izreče za ničnega, vezani na tožbo (tudi kot tožbeni razlogi po 4. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1), s katero je dopustno izpodbijati akt v upravnem sporu ob izpolnjenih procesnih predpostavkah po 36. členu ZUS-1. Ker je tožnik, kot navedeno, pritožbo zoper prvostopni sklep o dovolitvi izvršbe vložil prepozno in torej možnosti pritožbe ni izkoristil, zdaj v upravnem sporu – v katerem po pravilih ZUS-1 s tožbo izpodbija drugostopni sklep, s katerim je bila zavržena njegova pritožba –, prek tega ne more uspešno uveljavljati nepravilnosti in nezakonitosti oziroma ničnosti prvostopnega sklepa o dovolitvi izvršbe. To izhaja tudi iz določbe 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri tožba v upravnem sporu ni dopustna, če je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.

11. Ker je glede na zgoraj navedeno sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

12. Na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.