Jedro

Pri odločanju o pravilnosti prevedbe se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem s tožnikovim dejanskim delom, kar pri prevedbi delovnega mesta zaradi uvedbe novega plačnega sistema skladno z ZSPJS ni pomembno, saj je potrebno izhajati iz zadnje veljavne pogodbe o zaposlitvi. Stališče, da je podlaga za prevedbo vsebina veljavne pogodbe o zaposlitvi, je zavzela tudi že sodna praksa.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna izstaviti v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj z mesečno osnovno plačo v višini 41. plačnega razreda, povečano v skladu z merili za napredovanje z veljavnostjo od 1. 8. 2008 dalje in njegov zahtevek, da mu je dolžna obračunati in izplačati razliko med neto plačo, ki bi jo prejemal na delovnem mestu urednik oddaj in plačilom za delo, ki ga je prejel za delo pri toženi stranki za čas od 1. 8. 2008 do sklenitve pogodbe o zaposlitvi za delo urednika oddaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti njene stroške postopka v višini 1.302,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 dnevnega izpolnitvenega roka (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi, toženi stranki pa naloži povrnitev pravdnih stroškov, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožnik 21. 12. 2007 s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj II. Na podlagi tožnikove izpovedbe in izpovedb njegovih nadrejenih urednic A.A. in B.B. je mogoče zaključiti, da tožnikovo dejansko delo presega obseg nalog delovnega mesta novinar urednik, v katerega je bilo ob prehodu v nov plačni sistem prevedeno tožnikovo delovno mesto urednik oddaj II. A.A. je na zaslišanju navedla, da tožnikovo delo po vsebini ustreza delu urednika oddaj, kar je potrdila tudi sedanja odgovorna urednica B.B. v svoji izjavi z dne 15. 12. 2011. Tožnik dejansko opravlja zahtevnejše naloge, ki ustrezajo nalogam iz opisa delovnega mesta urednika oddaj. Sodišče prve stopnje je glede vrste in zahtevnosti novinarskega dela, ki ga tožnik dejansko opravlja, zmotno presodilo izvedene dokaze (izpovedbo tožnika ter prič A.A. in B.B.; 6. točka obrazložitve). A.A. je izpovedala, da tožena stranka za prevedbo delovnih mest ob prehodu v nov plačni sistem ni imela izdelanih kriterijev, ki bi bili podlaga za ustrezno prevedbo glede na delo, ki ga je tožnik opravljal (urednikovanje oddaje ...). Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da so uredniki oddaj le tisti, ki so uredniki več oddaj (7. točka obrazložitve). Priča C.C. je namreč izpovedala, da je urednica le ene oddaje - ... (in sicer ureja dve oddaji mesečno, vsako tretjo oddajo pa ureja tožnik). Prav tako ji je tožena stranka ob prehodu na nov plačni sistem ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj, čeprav je imela ob prevedbi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto novinar urednik. Tožena stranka je prevedbo izvedla na podlagi tabele primerljivosti, po kateri bi morala izvesti prevedbo starega delovnega mesta novinar urednik v novo delovno mesto novinar urednik, ne pa v delovno mesto urednik oddaj. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, vendar je zaradi delno zmotne materialnopravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Tožbeni zahtevek je najmanj preuranjeno zavrnilo.

V tem individualnem delovnem sporu se presoja, ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnika delovnega mesta urednik oddaj II prevedla na delovno mesto novinar urednik. Sporno je vprašanje določitve novega delovnega mesta in izplačilo plače za to delovno mesto. Tožnik zatrjuje, da opravlja zahtevnejše novinarsko delo, ki sodi v opis delovnega mesta urednik oddaj, zato meni da bi bilo v novem plačnem sistemu zanj ustrezno to delovno mesto.

Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožnik ureja le eno oddajo, ker ima temu ustrezno količino uredniških opravil in zato, ker so ostala tožnikova opravila novinarske narave. Pri odločanju o pravilnosti prevedbe se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem s tožnikovim dejanskim delom. Vendar pa to pri prevedbi delovnega mesta zaradi uvedbe novega plačnega sistema skladno z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Uradni list RS, št. 56/2001 in nadalj.) ni pomembno, saj je potrebno izhajati iz zadnje veljavne pogodbe o zaposlitvi. Po prvem odstavku 49.a člena ZSPJS se za določitev plačnega razreda javnega uslužbenca in funkcionarja na podlagi tega zakona opravi prevedba nominalnega zneska osnovne plače, določene za delovno mesto oziroma naziv, in nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do izplačila plač po tem zakonu. Avtentična razlaga 49.a člena ZSPJS (Ur. l. RS, št. 35/2011) pa določa, da je določbo 49.a člena ZSPJS treba razumeti tako, da se ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva upošteva količnik, ki je bil za delovno mesto oziroma naziv določen v individualnem delovnopravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu. Če v individualnem delovnopravnem aktu javnega uslužbenca količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta ni bil določen, se upošteva količnik, določen v aktu delodajalca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu. Ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače javnega uslužbenca se upošteva količnik za določitev osnovne plače javnega uslužbenca, ki je bil določen v individualnem delovnopravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu. Po drugem odstavku 48.a člena ZSPJS je bil za prevedbo zadolžen delodajalec. Stališče, da je podlaga za prevedbo vsebina veljavne pogodbe o zaposlitvi, je zavzela tudi že sodna praksa (npr. VDSS v zadevah opr. št. Pdp 519/2011, Pdp 921/2012 in Pdp 7/2013, Pdp 245/2013).

Glede na navedeno ni pomembno, ali je delovno mesto v ponujenem aneksu k pogodbi o zaposlitvi ustrezalo dejanskemu delu tožnika, temveč je odločilno delo, ki sodi v okvir delovnega mesta urednik oddaj II. Sodišče prve stopnje bi moralo zato preveriti, ali je bila prevedba izvedena na podlagi delovnega mesta, na katerem je bil tožnik zaposlen do izplačila plače po ZSPJS. Sodišče prve stopnje opisa nalog „starega“ delovnega mesta ni primerjalo z opisi „novih“ delovnih mest novinarja urednika in urednika oddaj, kar bi moralo storiti, da ugotovi primerljivo delovno mesto v novem plačnem sistemu, na katerega je tožena stranka prevedla tožnika. Sodišče prve stopnje je sicer v obrazložitvi izpodbijane sodbe (tč. 5 obrazložitve) navedlo, da se opis delovnega mesta urednik oddaj II gramatikalno ne ujema z opisom delovnega mesta novinarja urednika in tudi ne z opisom delovnega mesta urednika oddaj in pojasnilo, da zato na podlagi podobnosti med opisi delovnih mest ni moglo sklepati o utemeljenosti tožnikove zahteve po pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela urednika oddaj. Z ozirom na navedeno je v nadaljevanju ugotavljalo, kaj je tožnik delal v času, ko je zahteval varstvo pravic. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšna presoja sodišča prve stopnje materialnopravno napačna. Glede na pojasnjeno materialnopravno izhodišče bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, kaj je bil tožnik v času ob prevedbi (in ne v času vložitve zahteve za varstvo pravic) dolžan opravljati po pogodbi o zaposlitvi in potem te delovne zadolžitve primerjati z nalogami, ki sodijo v opis delovnega mesta novinarja urednika in urednika oddaj in tako ugotoviti, katero od navedenih delovnih mest je po opisu del in nalog primerljivo s tožnikovim „starim“ delovnim mestom. Odločilna je torej primerjava obeh delovnih mest. Če je sodišče prve stopnje presodilo, da takšna primerjava zgolj na podlagi opisa del za delovno mesto urednik oddaj II, novinar urednik in urednik oddaj ni možna, pa bi moralo primerljivost navedenih delovnih mest ugotoviti s pomočjo ocene izvedenih dokazov in odločiti v skladu z dokaznim bremenom pravdnih strank. Po drugem odstavku 48.a člena ZSPJS je bil za prevedbo zadolžen delodajalec, kar pomeni, da mora tožena stranka dokazati, da je bila sporna prevedba tožnikovega delovnega mesta izvedena zakonito. Sodišče prve stopnje tudi ni popolnoma raziskalo, zakaj je tožena stranka tožnikovi sodelavki, ki pripravlja isto oddajo kot tožnik, ob prehodu v nov plačni sistem ponudila Aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je sodišče prve stopnje nepravilno oziroma vsaj preuranjeno zaključilo, da je bila prevedba tožnika na delovno mesto novinar urednik zakonita.

Ker je bilo zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bilo strankam v postopku odvzeta tudi možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem. Razveljavitev stroškovne odločitve je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari. V posledici razveljavitve izpodbijane odločitve se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s presojo ostalih pritožbenih očitkov.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenih izhodišč pritožbenega sodišča dopolniti dokazni postopek ter po primerjavi del ob prevedbi ugotoviti, ali je tožena stranka ravnala zakonito, ko je delovno mesto, na katerega je bil razporejen tožnik pred prevedbo, to je delovno mesto urednik oddaj II, prevedla v delovno mesto novinar urednik. Na podlagi takšne ugotovitve bo moralo ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.