Jedro

Prvo sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o preživnini, sledeč stališču sodne prakse, ki se je oblikovalo še v času veljavnosti ZZZDR v zvezi z določili ZPP in ZIZ. Tedaj je bil osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe o preživnini za otroka ogroženost njegovega nujnega preživljanja. Po uveljavitvi oziroma začetku uporabe DZ ter kasnejši spremembi ZIZ v letu 2021 je bilo takšno stališče sodne prakse vse bolj navzkriž z načelom otrokove koristi.

Znesek preživnine po začasni odredbi za najnujnejše otrokove potrebe (nujno preživljanje) praviloma zagotavlja nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča. Če razlike v času veljavnosti začasne odredbe ne more pokriti drugi od staršev, je na škodi kakovost otrokovega življenja. Dolgotrajno znižanje kakovosti življenja pomeni otrokovo ogroženost. Preživnina po začasni odredbi bi morala presegati znesek, potreben za otrokove nujne življenjske potrebe.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se I. točka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"1. Predlagatelj A. A. je dolžan za mladoletnega sina B. B. plačevati od 5. 1. 2024 dalje začasno preživnino v mesečnem znesku 140,00 EUR, do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec na TRR nasprotne udeleženke C. C., št. ..., odprt pri Banki X., d. d., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega zneska do plačila.

2. Začasno preživnino po tem sklepu je predlagatelj dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, nato pa v višini, razvidni iz vsakokratnega obvestila pristojnega centra za socialno delo o uskladitvi preživnine.

3. Za primer neplačila začasne preživnine se dovoli izvršba z rubežem in prenosom denarnih sredstev pri vseh organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima predlagatelj odprte račune, in nalogom organizacijam za plačilni promet, da zapadle zneske začasne preživnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred nakažejo na TRR nasprotne udeleženke iz 1. točke tega sklepa.

4. Ta začasna odredba velja do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča.

5. Kar zahteva nasprotna udeleženka več ali drugače, se zavrne.

II.V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe o začasni preživnini (I. točka sklepa). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka sklepa).

2.Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je zmoten zaključek prvega sodišča o tem, koliko časa mladoletni B. B. preživi z obema udeležencema. Skrb za nujno preživljanje otroka je na predlagatelju v primerjavi z nasprotno udeleženko v bistveno manjši meri. Poleg tega predlagatelj prejema otroški dodatek. Prvo sodišče ni upoštevalo vseh stroškov preživljanja otroka. Vsi stroški, ki jih je nasprotna udeleženka specificirala v predlogu za izdajo začasne odredbe, so nujni stroški. V nadaljevanju pritožbe povzema posamezne stroške otrokovega preživljanja, tako po vrsti kot po višini. Prvo sodišče se je lahko prepričalo, da so mesečni dohodki nasprotne udeleženke izjemno nizki. Z izpodbijano odločitvijo se ne zasleduje otrokove koristi. Predlagatelj prejema višje mesečne dohodke od nasprotne udeleženke, zato je odločitev prvega sodišča toliko bolj neutemeljena. Sklicuje se na novejšo sodno prakso v zvezi z izdajanjem začasnih odredb o preživnini. Poudarja, da sama v celoti preživlja hčerko D. D., za katero ne prejema preživnine in tudi ne otroškega dodatka. Zaradi neplačevanja preživnine s strani predlagatelja je sin ogrožen, saj nasprotna udeleženka ne zmore sama zagotoviti potrebnih sredstev za kritje njegovih potreb.

3.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Prvo sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o preživnini, sledeč stališču sodne prakse, ki se je oblikovalo še v času veljavnosti Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v zvezi z določili Zakona o pravdnem postopku (ZPP - tedanji 411. člen) in Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - določbe o zavarovanju). Tedaj je bil osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe o preživnini za otroka ogroženost njegovega nujnega preživljanja. Po uveljavitvi oziroma začetku uporabe Družinskega zakonika (DZ - 15. 4. 2019) ter kasnejši spremembi ZIZ v letu 2021 (novo 3.a poglavje Začasne odredbe za varstvo koristi otrok) je bilo takšno stališče sodne prakse vse bolj navzkriž z načelom otrokove koristi, za katero morajo skrbeti tudi sodišča (četrti odstavek 7. člena DZ). Pravna teorija je utemeljeno kritizirala takšno prakso sodišč. Znesek preživnine po začasni odredbi za najnujnejše otrokove potrebe (nujno preživljanje) praviloma zagotavlja nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča. Če razlike v času veljavnosti začasne odredbe ne more pokriti drugi od staršev, je na škodi kakovost otrokovega življenja. Dolgotrajno znižanje kakovosti življenja pomeni otrokovo ogroženost. Preživnina po začasni odredbi bi morala presegati znesek, potreben za otrokove nujne življenjske potrebe (Neža Pogorelčnik Vogrinc, Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, 2019, str. 512).

6.Stališče, da je nujno preživljanje otroka vsebinski kriterij za določitev višine preživnine z začasno odredbo, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča preživeto. Tudi začasna preživnina mora biti določena ob upoštevanju vseh otrokovih potreb, pomembnih za njegov uspešen razvoj (190. člen DZ). V novejši sodni praksi je bilo takšno stališče že zavzeto (sklepi IV Cp 977/2020, IV Cp 809/2020 in IV Cp 1196/2023).

7.Glede na obrazloženo je bilo napačno izhodišče prvega sodišča, da je za ugotovitev, ali je otrok ogrožen, treba upoštevati zgolj njegove nujne potrebe oziroma nujne stroške preživljanja. Iz ugotovitev prvega sodišča ter podatkov spisa izhajajo naslednja dejstva. B. B. obiskuje 1. razred osnovne šole. Poleg njega ima nasprotna udeleženka še hči D. D., staro 11 let, vsi trije pa živijo v skupnem gospodinjstvu s staršema nasprotne udeleženke, ki je v predlogu navedla, da hčerko preživlja sama. Nasprotna udeleženka je kot dokaz o tem predlagala tudi zaslišanje udeležencev, predlagatelj pa je zgolj pavšalno navedel, da oče D. D. izpolnjuje oziroma bi moral izpolnjevati svojo preživninsko obveznost, pri čemer ni ponudil nobenih dokazov za svojo trditev. Nasprotna udeleženka je v pritožbi ponovila, da hčerko preživlja sama, ter predložila potrdili CSD, da hčerka ni vodena v evidenci prejemnikov preživnine ter ni upravičena do otroškega dodatka, predlagatelj pa v odgovoru na pritožbo teh trditev ni prerekal. Predlagatelj prejema otroški dodatek za sina udeležencev. Nasprotna udeleženka prejema plačo okoli 780,00 EUR. Predlagateljeva plača je občutno višja, saj znaša povprečno več kot 1.200,00 EUR, kot izhaja iz podatkov FURS, ki jih je pridobilo prvo sodišče (priloge C).

8.Okvirne potrebe mladoletnega B. B. so po oceni pritožbenega sodišča naslednje: prehrana 100,00 EUR, oblačila 30,00 EUR, obutev 30,00 EUR, higiena in kozmetika 30,00 EUR, šola (položnice in ostali izdatki) 60,00 EUR, stroški bivanja 50,00 EUR, razvedrilo 30,00 EUR, počitnice 30,00 EUR, skupaj okoli 360,00 EUR mesečno. Kljub temu, da je B. B. na stiku s predlagateljem vsak vikend (od petka popoldne do nedelje popoldne), razen tretjega vikenda v mesecu, ko je pri nasprotni udeleženki, kar pomeni, da v tem času predlagatelj poskrbi za določene otrokove potrebe, je glede na povzete okoliščine jasno, da nasprotna udeleženka sama ne zmore kriti preostalih sinovih potreb, saj mora preživljati še hčerko, zaradi česar je ogrožen sinov razvoj. Predlagatelj, ki nima drugih preživninskih obveznosti, je zato dolžan nasprotni udeleženki plačevati začasno preživnino v mesečnem znesku 140,00 EUR, ki po oceni pritožbenega sodišča ustreza ugotovljenim okoliščinam.

9.Pritožbeno sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi določbe drugega odstavka 6. člena in 7. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter po uradni dolžnosti odločilo, da je predlagatelj dolžan plačevati začasno preživnino od vložitve predloga za izdajo začasne odredbe 5. 1. 2024, pri čemer je določilo tudi sredstvo izvršbe.

10.Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in spremenilo I. točko izpodbijanega sklepa, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).