Jedro

Sodišče prve stopnje je za odločitev imelo zadostno podlago v predloženi listinski dokumentaciji; pravilno je obrazložilo tudi, zakaj je nepotrebna izvedba drugih dokazov.

Kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki in po preteku enoletnega roka od obvestila o napaki še ni plačal kupnine, lahko kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo. Vendar kupec takih zahtevkov ni uveljavljal in tudi ni trdil, da je od pogodbe odstopil, klimatskih naprav, za katere trdi, da sta neuporabni, pa tudi ni vrnil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se razveljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 18893/2013 z dne 19. 2. 2013 v 1. in 3. točki izreka, toženi stranki naložilo plačilo 4.914,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.234,00 EUR od 22. 12. 2011 in od zneska 1.680,00 EUR od 30. 1. 2012, in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 619,15 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala in v obrazložitvi izpodbijane sodbe ne navaja razumljivih razlogov za to. V pripravljalni vlogi 27. 9. 2013 je toženec za svoje navedbe, da je pravočasno reklamiral stvarne napake na prvotno dobavljenih dveh klimatskih napravah, da je tožeča stranka to reklamacijo sprejela kot utemeljeno in mu celo izročila 22. 12. 2011 nadomestno napravo, predlagal izvedbo dokazov z zaslišanjem prič, predstavnikov tožeče stranke S. in J. ter L., predstavnika končnega kupca dobavljenih klima naprav ter pravdnih strank. Sodišče je neenakopravno obravnavalo stranki in upoštevalo le dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka. V dokazih je iskalo le tisto, kar je v prid njegove odločitve. Na prevzemnici za klimo napravo 22. 12. 2011 je zapis „Objekt gostilna X“, kar več kot utemeljeno nakazuje, da je bila takrat dobavljena tretja klima naprava, kot nadomestna za eno izmed pred tem dobavljenih klima naprav, za katero je tožeča stranka sprejela utemeljeno reklamacijo toženca, kar je toženec že navajal in pojasnil v pripravljalni vlogi. Sodišče je zmotno štelo za neprerekane trditve tožeče stranke o namenu obiska njenega predstavnika J. v gostilni na X. S temi navedbami je namreč tožeča stranka le prerekala diametralno nasprotne navedbe tožene stranke pred tem (pripravljalna vloga z dne 27. 9. 2013). Postavlja se zato vprašanje, kolikokrat bi morala tožena stranka prerekati navedbe tožeče stranke.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev in priglasila stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetnem postopku tožeča stranka vtožuje plačilo dveh računov, ki jih toženec ni poravnal in se nanašajo na dobavo treh klimatskih naprav.

6. Toženec je plačilo odklanjal s sklicevanjem na stvarne napake klimatskih naprav. Trdil je, da niti prva dobavljena niti zamenjana (nadomestna) klimatska naprava, nista delovali.

7. Sodba zavzame stališče, da je tožeča stranka upravičena do plačila. Zavzeto stališče temelji na naslednjih ugotovitvah ,1) da je tožena stranka 22. 12. 2011 pri tožeči stranki prevzela naročeno klimo Fujitsu AOYD-36LATT High Power inverter zun., za kar ji je tožeča stranka 30. 12. 2011 izstavila račun v znesku 1.680,00 EUR (priloga A3, A2), 2) da je tožena stranka 21. 11. 2011 pri tožeči stranki prevzela naročeni klimi Fujitsu ABYA54LCT stropna enota inv. in Fujitsu AOYD-54LATT High Power inverter zun., za kar ji je tožeča stranka 30. 11. 2011 izstavila račun v znesku 3.234,00 EUR (priloga A5, A4 spisa), 3) da tožena stranka računov ni plačala, 4) in da se (potrditvi tožene stranke) nedelujoči klimatski napravi še vedno nahajata v gostilni X. 8. Sodba toženčevi tezi ne sledi, 1) ker toženec ni izkazal obstoja stvarne napake, 2) ker ni dokazal, da bi o (zatrjevani) napaki obvestil tožečo stranko, 3) ker je iz listinskih dokazov in navedb tožeče stranke razvidno, da je šlo za dobavo treh različnih klimatskih naprav, 4) in ker tožena stranka ni dokazala, da bi morda nedelujoče klimatske naprave vrnila.

9. Pritožba pravilnost odločitve izpodbija z uveljavljanjem absolutne bistvene kršitve določb postopka po 8. točki in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče, ne da bi navedlo razumljive razloge, ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal in sicer ni zaslišalo prič S., J., L. in tudi ne pravdnih strank.

10. Tožnik v pritožbi trdi, da je v pripravljalni vlogi 27. 9. 2013 prej omenjene dokaze predlagal v dokaz navedb, „da je pravočasno reklamiral stvarne napake na prvotno dobavljenih dveh klimatskih napravah in da je tožeča stranka to reklamacijo sprejela kot utemeljeno ter tožencu celo izročila 22. 12. 2011 nadomestno napravo“. V pripravljalni vlogi z dne 27. 9. 2013 je toženec v zvezi z dobavljenimi klima napravami navajal drugače in sicer, 1) da se je pri prvi klima napravi, ki je bila s strani tožeče stranke dobavljena po tovornem listu 11350-001391 z dne 8. 11. 2011 (pri montaži pri naročniku X, d. o. o.) pokazalo, da ne deluje, 2) da je tožeča stranka po reklamaciji, ki jo je sprejela, ker je tudi sama po svojih predstavnikih ugotovila, da klima ne deluje, po prevzemnici 22. 12. 2011 dobavila drugo klima napravo (nadomestno klimo napravo), ki pa tudi ni delovala, kar je reklamiral pri tožeči stranki, 3) in da je bilo po dobavi druge klima naprave po ogledu predstavnikov tožeče stranke ugotovljeno, da imata klima napravi takšne pomanjkljivosti, da sta za toženca in njegovega naročnika neuporabni. V dokaz trditev, da je bilo po dobavi druge klima naprave ugotovljeno, da klima napravi ne delujeta, je toženec predlagal izvedbo dokazov, katerih opustitev očita v pritožbi.

11. Iz listinskih dokazov (priloge spisa A2 do A5) kot pravilno ugotavlja sodba, jasno izhaja, da se terjatev nanaša na dobavo treh različnih klimatskih naprav. Po navedenem sodba utemeljeno ne sledi navedbam tožene stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje, da je šlo za zamenjavo nedelujoče klimatske naprave. Drugačne pritožbene trditve so nedopustna pritožbena novota in jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

12. Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka pa ni podana tudi zato, ker, tudi če bi sodišče predlagane dokaze izvedlo, tožena stranka ne bi mogla doseči drugačne odločitve.

13. Po določbi drugega odstavka 480. člena OZ lahko kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, po preteku enoletnega roka od obvestila o napaki, če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo. Toženec takih zahtevkov ni uveljavljal in tudi ni trdil, da je od pogodbe odstopil (3. točka prvega odstavka 468. člena OZ). Klimatskih naprav, za kateri trdi, da sta neuporabni, ni vrnil. Sam navaja (2. točka pripravljalne vloge z dne 27. 9. 2013), da sta (neuporabni) klima napravi še vedno pri njegovem naročniku Gostilni X. 14. Po povedanem se tožena stranka, tudi če bi izkazala obstoj stvarnih napak na dveh klima napravah (s tovornimi listi z dne 8. 11. 2011, 22. 12. 2011, je sicer izkazano, da so bile dobavljene tri različne klima naprave), in da je o napakah pravočasno obvestila tožečo stranko, plačila vtoževanih računov ne bi mogla razbremeniti.

15. Za zaključek o upravičenosti zahtevka tožeče stranke je sodišče, upoštevaje ponujeno trditveno podlago, imelo zadostno podlago v predloženi listinski dokumentaciji. Pravilno je obrazložilo (5. točka) zakaj je izvedba drugih dokazov nepotrebna. Neutemeljen je očitek o neenakopravnem obravnavanju strank. Posledično sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

16. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker ni materialnih in procesnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odgovor na pritožbo tožeče stranke k odločitvi o pritožbi ni bistveno prispeval, in gre za nepotreben strošek (155. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.