7. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. na seji senata dne 17. januarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 401/2003 z dne 22. 9. 2004 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 70/2003 z dne 18. 2. 2003 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 856/99 z dne 6. 11. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 1942/97 z dne 7. 9. 1999, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35601/956/95 z dne 19. 5. 1997 in z odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Inšpekcije za prostor, Enote Maribor, št. 356-10-110/95-2408/17 z dne 21. 11. 1995 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnika izpodbijata sklep Vrhovnega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je to sodišče zavrglo predlog za obnovo sodnega postopka – upravnega spora. Sodišče je predlog za obnovo postopka zavrglo, ker je ugotovilo, da ga pritožnika vlagata iz razlogov (nepravilna ugotovitev dejanskega stanja in nepravilna uporaba materialnega prava), ki ne moreta biti razlog za obnovo postopka. Pritožnika izpodbijata tudi sodne in upravne odločbe, izdane v postopku, na katerega se je nanašal predlog za obnovo, in s katerimi je bilo odločeno, da morata pritožnika na svoje stroške odstraniti prizidek, zgrajen brez lokacijskega dovoljenja in vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje.

Pritožnika v ustavni pritožbi navajata, da je Upravno sodišče o zakonitosti upravne odločbe odločilo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, na kateri bi se imela možnost izjaviti o zakonitosti izpodbijane odločitve Urbanističnega inšpektorata. Zato naj bi jima bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Sodišče naj bi sledilo le ugotovitvam inšpektorja, ne da bi samo ugotavljalo dejansko stanje na glavni obravnavi. Zato naj bi jima bila kršena tudi pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Ker tudi Vrhovno sodišče o njuni pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča ni odločalo po opravljeni glavni obravnavi, čeprav sta zanjo v pritožbi prosila, naj bi jima bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Glede na to, da naj bi bila po veljavnih predpisih rekonstrukcija objekta mogoča, menita, da jima je z izpodbijano odločitvijo kršena pravica do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlagata, naj "odpravi" izpodbijane sodbe in sklepe, in prosita za oprostitev plačila sodnih taks.

B.

3.Ustavna pritožba zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka, je očitno neutemeljena. Ta sklepa sta bila izdana v postopku odločanja o dopustnosti predloga za obnovo postopka in ne v postopku presoje ukrepa urbanističnega inšpektorja. Ustavne pritožbe zoper odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka pa ni mogoče utemeljiti z očitki, ki se nanašajo na kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v postopku, v katerem so sodišča presojala zakonitost ukrepa urbanističnega inšpektorja. Odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka namreč temelji na razlagi določb Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS) glede izpolnjevanja pogojev za obnovo postopka in ne na razlagi določb predpisov, ki urejajo posege v prostor. Razlogi, s katerimi utemeljujeta, da bi sodišče v postopku presoje zakonitosti ukrepa urbanističnega inšpektorja moralo opraviti glavno obravnavo, pa ne morejo utemeljiti neustavnosti stališča, po katerem nepopolna ali napačna ugotovitev dejanskega stanja in napačna uporaba prava ne sodita med razloge za obnovo pravnomočno končanega sodnega postopka po prvem odstavku 85. člena ZUS. Prav tako ti razlogi ne morejo utemeljiti neustavnosti stališča, po katerem je obnovo sodnega postopka mogoče uveljavljati le, če je sodišče dejansko stanje samo ugotavljalo.

4.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kakor jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

5.Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih pritožnika sodišču očitata zaradi odločanja brez glavne obravnave in zaradi domnevne neenakosti pred zakonom, se lahko nanašajo le na sodbi, ki sta bili izdani v postopku odločanja o zakonitosti ukrepa urbanističnega inšpektorata, tj. v postopku, v katerem je bila izdana sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 856/99. Pritožnika sta ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, ki je bila izdana v tem postopku, sicer vložila, vendar jo je Ustavno sodišče s sklepom št. Up-299/03 z dne 11. 2. 2004 zavrglo, ker je bila vložena pred izčrpanjem pravnih sredstev, saj Vrhovno sodišče o pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča takrat še ni odločilo. Odločilo je s sodbo št. I Up 856/99, ki jo pritožnika s to ustavno pritožbo prav tako izpodbijata. V tem delu pa je ta ustavna pritožba vložena prepozno.

6.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Iz dejstva, da je bil sklep Upravnega sodišča o zavrženju predloga za obnovo postopka izdan dne 18. 2. 2003, izhaja, da je bila pritožnikoma izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 856/99 vročena pred 18. 2. 2003. Ustavna pritožba, vložena dne 13. 12. 2004, je torej očitno vložena po poteku roka 60 dni od vročitve sodbe izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča. Zato jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

7.O oprostitvi plačila sodnih taks Ustavno sodišče ni odločalo, ker v postopku z ustavno pritožbo sodnih taks ni.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan