Jedro

Storilčevo mnenje, da lahko izbira med plačilom globe ali opravo določene naloge v splošno korist, je zmotno, saj je do nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist upravičen le tisti storilec, ki zaradi svojih zmožnosti za plačilo globe in premoženjskega stanja globe ne zmore plačati.

Izrek

Pritožba storilca prekrška se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo storilčev predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju predlog za nadomestitev globe) in storilcu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo premoženjskega stanja, saj njegova mesečna plača trenutno znaša 800 do 900,00 EUR, kar je razvidno iz priloženih plačilnih list, poleg tega pa je pri reševanju stanovanjskega problema najel kredit, ki znaša polovico njegove plače. Plačilo globe v enkratnem znesku je nemogoče in bi pomenilo najetje novega kredita, kar pa je trenutno nemogoče. Dohodek iz kmetijske dejavnosti je zanemarljiv, saj zadostuje le za pokritje obratovalnih stroškov kmetije in ne izkazuje dobička. Žena sicer res prejema otroške dodatke, ampak te porabi za oskrbo otrok, saj so vsi trije šoloobvezni (dva srednja šola, eden osnovna šola). Glede na to, da mu je bilo s strani sodišča ponujena možnost opravljanja določenih nalog v splošno korist, se je odločil, da bi opravil delo v splošno korist, saj je menil, da lahko izbira med ponujenimi sankcijami, ker plačilo globe iz njegove finančne plati ni mogoče. Tudi pri opravljanju nalog v splošno korist bo prikrajšan za prosti čas, dopust in tako dalje. Zato meni, je to dovolj velik vzgojni ukrep glede na to, da ni povratnik.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s V. odst. 19. čl. Zakona o prekrških (ZP-1) je do nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist upravičen tisti storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali možnosti za plačilo globe ne more plačati globe. Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku v skladu s III. odst. 202.c čl. ZP-1 po uradni dolžnosti opravilo poizvedbe zaradi ugotovitve storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ter pri tem ugotovilo, da je storilec zaposlen, da prejema mesečno plačo v višini okoli 1.000,00 EUR, da vzdržuje ženo in tri otroke, da je lastnik več nepremičnin in da kmetuje, saj ima precej velik dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti. Prav tako je storilec po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča lastnik osebnega vozila in mopeda, žena pa je prejemnik otroških dodatkov. Ob takšnih ugotovitvah je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da je storilec globo v višini 1.000,00 EUR zmožen plačati, čeprav plačilo takšne globe zanj pomeni določeno prikrajšanje. S takšnim zaključkom prvostopenjskega sodišča soglaša tudi pritožbeno sodišče, saj storilčeva plača ni tako skromna, čeprav z njo storilec preživlja ženo in tri otroke, poleg tega pa je tudi lastnik kmetije, ki mu zagotovo poleg katastrskega dohodka, ki nikakor ni zanemarljiv, prinaša določene druge koristi, ki pomagajo pri preživljanju družine.

Čeprav storilec s priloženimi plačilnimi listinami za mesece november, december in januar 2011 dokazuje svoje trditve, da njegova neto plača znaša okoli 900,00 EUR mesečno, to ne vpliva na pravilnost zaključka prvostopenjskega sodišča, da je storilec globo zmožen plačati. Razlika med ugotovitvami prvostopenjskega sodišča in dejstvi, ki izhajajo iz storilčevih plačilnih list namreč ni tako velika, da bi vplivala na storilčevo zmožnost preživljanja družine in plačila globe. Dejstvo, da odplačuje kredite in da obroki teh kreditov skupno znašajo skoraj polovico njegove plače, bi storilec moral uveljavljati že v predlogu za nadomestitev globe, česar pa ni storil. Pa tudi sicer dejstvo, da storilec odplačuje kredite, ki jih je najel za rešitev stanovanjskega problema, na presojo zmožnosti plačila globe ne vplivajo, saj so krediti bili najeti za ohranjanje ali pridobitev nekega premoženja večje vrednosti. Nenazadnje iz podatkov v spisu izhaja, da je storilec lastnik številnih nepremičnin, ki predstavljajo precej veliko premoženje, ki ga je sodišče dolžno upoštevati pri presoji storilčeve zmožnosti za plačilo globe. S storilčevimi trditvami, da je katastrski dohodek v višini 1.118,74 EUR zanemarljiv in da zadošča zgolj za pokrivanje stroškov kmetije, se pritožbeno sodišče ne strinja in meni, da predstavlja precejšen dohodek, poleg tega pa z delom na kmetiji storilec nedvomno občutno prispeva pri preživljanju svoje družine. Storilčevo mnenje, da lahko izbira med ponujenimi sankcijami, je zmotno, saj je glede na zgoraj pojasnjeno do nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist upravičen le tisti storilec, ki zaradi svojih zmožnosti za plačilo globe in premoženjskega stanja globe ne zmore plačati. Glede na vse ugotovitve prvostopenjskega sodišča pa storilec pogojev za nadomestitev globe ne izpolnjuje in je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo zavrnilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (III. odst. 163. čl. ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.