Jedro

Iz izpodbijane odločbe ne izhaja dovolj določno, da bi bila škoda na otrokovem zdravju zaradi cepljenja v konkretnem primeru izključena, oziroma da bi bilo tveganje, da bo utrpel zdravstveno okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj predstavljala sama bolezen, ki bi lahko povzročila hujše posledice kot cepljenje. In ker je po mnenju sodišča vsakršna škoda na zdravju tudi že težko popravljiva, je treba zaključiti, da v konkretnem primeru nevarnost takšne škode zaradi cepljenja obstoji in da je zato zakonski pogoj verjetnosti nastanka težko popravljive škode izpolnjen.

Izrek

Zahtevi se ugodi in se začasno, do pravnomočne odločitve o tožbi, pri deklici A.A., roj. ..., stan. ... opusti cepljenje: proti davici in tetanusu s cepivom Td-pur, proti otroški paralizi s cepivom Poliorix, proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom MMRVaxpro ali cepivom Priorix ter proti hepatitisu B s cepivom Engerix 10.

Obrazložitev

Ministrstvo za zdravje je z izpodbijano odločbo na predlog tožečih strank za opustitev cepljenja odločilo, da se pri njuni hčerki A.A. cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s hemofilusom influence tip b s cepivom Infanrix, Hib+IPV ali cepivom Pentaxim opusti, cepljenje proti davici in tetanusu s cepivom Td-pur, proti otroški paralizi s cepivom Poliorix, proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom Priorix ali cepivom MMRVaxpro in cepljenje proti hepatitisu B s cepivom Engerix 10 pa se ne opusti.

Tožeči stranki vlagata tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, v nadaljevanju: ZUS-1). Sodišču predlagata, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Uveljavljata tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini. Hkrati predlagata, da sodišče pred odločanjem o glavni stvari zadrži izvršitev izpodbijane odločbe oziroma stanje začasno uredi na podlagi 2. in 3. odstavka 32. člena ZUS-1. V tožbi uveljavljata nezakonitost izpodbijane odločbe. Menita, da je strokovno mnenje Komisije za cepljenje, na katerem temelji odločba, pomanjkljivo in da kot tako ne more biti podlaga za izpodbijano odločitev. Na pomisleke tožečih strank ni odgovorjeno ne s strani Komisije in ne s strani tožene stranke. Poleg tega so podane še druge pomanjkljivosti v postopku, zaradi katerih je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in zato nepravilno odločeno o predlogu, da se cepljenje hčerke opusti. Menita namreč in pri tem vztraja tudi v tožbi, da bi cepljenje nanjo škodljivo vplivalo in imelo dolgotrajne posledice na njenem zdravju. Hčerka A.A. se je rodila s cističnim higromom na vratu, z redko kongenitalno okvaro limfnega sistema, ki povzroča respiratorne težave in resne infekcije. Zaradi dramatično poslabšanega stanja so ji cistični higrom operativno delno odstranili, posledično pa so ji odstranili tudi del limfnega sistema in mišičnih struktur. Po operaciji se je stanje izboljšalo, vendar zaradi ostanka tumorja za ušesom in posledic operacije A.A. ves čas obdobja rasti potrebuje intenzivno obravnavo s strani različnih specialistov. Zaradi nepopolne kirurške odstranitve higroma in negativnega odziva na cepljenje je recidiv (ponovitev tumorja) po cepljenju zelo verjeten. Odstranitev limfnega tkiva na vratu zelo vpliva tudi na delovanje imunskega sistema. Njen organizem zelo burno reagira že ob navadnih prehladih, saj se ji limfni edem poveča in desna stran lica oteče, otrdina za ušesom pa postane trda. V primeru zaužitja hrane, na katero je občutljiva (mleko, pšenica, krompir, paradižnik, oreški) se ji pojavi alergija v obliki zelo srbečih izpuščajev po licu. Glede na slabo zdravstveno stanje, oslabljen imunski sistem, pogoste alergije, nagnjenost k reakcijam na cepiva ter glede na to, da vzrok nastanka tumorja ni pojasnjen in da tumor ni bil odstranjen v celoti, je zelo verjetno, da bi se A.A. zdravstveno stanje po cepljenju poslabšalo, tumor pa ponovil. Na takšne posledice in možnost takšnih reakcij po cepljenju opozarjajo tudi proizvajalci cepiv. Večina pomožnih snovi v cepivih iz specifikacij, ki jih navajata tožnika, je alergenih. Med razlogi za opustitev cepljenja so tudi alergije na sestavine cepiva, ki pa jih pri A.A. niso nikoli ugotavljali. Glede na zdravstveno stanje in anamnezo ter opisane lastnosti cepiv, obstaja velika verjetnost, da bi pri A.A. po cepljenju prišlo do hudih reakcij. To pa predstavlja takšno stopnjo tveganja, da je izdaja začasne odredbe upravičena in nujna. Cepljenje bi pri A.A. predstavljalo daleč večje tveganje kot začasna opustitev cepljenja, saj bi se njeno zdravstveno stanje po cepljenju zelo verjetno občutno poslabšalo, težjih posledic cepljenja pa naknadno praviloma ni mogoče odpraviti.

Tožena stranka odgovora na zahtevo za izdajo začasne odredbe do odločitve sodišča ni podala.

Sodišče je zahtevi tožeče stranke za izdajo začasne odredbe ugodilo.

Po določbah 32. člena ZUS-1 tožba praviloma ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena. Za odložitev izvršitve oziroma za začasno (drugačno) ureditev stanja je potrebna tožnikova zahteva in izpolnjeni pogoji, ki jih določa drugi odstavek istega člena. Sodišče tako lahko odloži izvršitev oziroma izda začasno odredbo samo, če je podana ustrezna zahteva in če bi se z izvršitvijo izpodbijane odločbe tožeči stranki prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank.

V konkretnem primeru je torej treba ugotoviti, ali in kakšna škoda na zdravju grozi tožečima strankama oziroma njuni hčerki ter v nadaljevanju, kolikor le-ta obstoji, pretehtati škodljive posledice z ozirom na prizadetost javne koristi, ki jo prinaša obvezno cepljenje, tako za zdravje posameznika kot širše skupnosti.

V obravnavanem primeru tožeči stranki konkretno navajata posledice na zdravju, ki bi po njunem mnenju hčerki verjetno nastale zaradi cepljenja. Konkretno opišeta tudi hčerkino zdravstveno stanje in potek dosedanjega zdravljenja. Njune navedbe so vsebinsko enake navedbam, s katerimi sta utemeljevali predlog, da se cepljenje opusti oziroma odloži. V tem, za odločitev bistvenem pogledu, pa izpodbijana odločba ni določna. Iz mnenja Komisije, ki mu tožena stranka v celoti sledi, izhaja le, da ni zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja in da kožne alergične težave ne predstavljajo kontraindikacije za cepljenje. Pri tem otrokovega (sedanjega) zdravstvenega stanja podrobneje ne opiše niti ne navede, zakaj omenjeno obolenje in alergične težave, katerih obstoj na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije komisija potrdi, kot zdravstveni razlog za opustitev cepljenja niso pomembni. Iz odločbe torej ne izhaja dovolj določno, da bi bila škoda na otrokovem zdravju zaradi cepljenja v konkretnem primeru izključena, oziroma da bi bilo tveganje, da bo utrpel zdravstveno okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj predstavljala sama bolezen, ki bi lahko povzročila hujše posledice kot cepljenje. In ker je po mnenju sodišča vsakršna škoda na zdravju tudi že težko popravljiva, je zaključiti, da v konkretnem primeru nevarnost takšne škode zaradi cepljenja obstoji in da je zato zakonski pogoj verjetnosti nastanka težko popravljive škode izpolnjen.

S predlagano opustitvijo cepljenja, ki jo je z ozirom na vsebino vloge šteti tudi za vsebino predlagane začasne odredbe, se nedvomno poseže v javno korist, ki jo zasleduje obvezno cepljenje in ki je v preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Že Ustavno sodišče je ocenilo, da korist, ki jo prinaša cepljenje za zdravje posameznika in širše skupnosti, v načelu presega morebitno škodo, ki utegne nastati posameznikom zaradi stranskih učinkov cepljenja. Vendar pa to ne velja v vsakem primeru. V primerih, ko bi cepljenje pomenilo preveliko tveganje za zdravje posameznika, je namreč (po Zakonu o nalezljivih boleznih, Uradni list RS, št. 33/06-UPB1) mogoče ugotavljanje (trajnih) utemeljenih razlogov za opustitev cepljenja. V takšnih primerih torej korist posameznika prevlada nad javno koristjo. In ker v obravnavanem primeru po zgoraj povedanem zaenkrat ni mogoče ugotoviti, da pri otroku za takšen primer nedvomno ne gre, je sodišče odločilo, da korist posameznika pretehta javni interes in je zato začasno, do izdaje pravnomočne sodne odločbe, odložilo obvezno cepljenje, o katerem se odloča z izpodbijano odločbo.