7. 6. 2012

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postaje prometne policije Maribor, na seji 7. junija 2012

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Postaje prometne policije Maribor št. 2240-1000/2011/2 (3F611-144) z dne 10. 6. 2011, je pristojno Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.

Obrazložitev

A.

1.Postaja prometne policije Maribor je na podlagi 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici vložila obdolžilni predlog zaradi storitve prekrška po petem odstavku 30. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 58/09 in 36/10 – v nadaljevanju ZVCP-1) v zvezi s prvim odstavkom 234. člena ZVCP-1.

2.Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v navedenem postopku o prekršku. V sklepu je navedlo, da je prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu sicer predlagal izrek stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, vendar ga ni utemeljil. Sodišče navaja, da mora predlagatelj, ko oceni, da je narava kršitve takšna, da je treba izreči stransko sankcijo, ki sicer ni bila predpisana kot obvezna, skupaj s predlogom za izrek te sankcije podati še obrazloženo oceno ter razloge za izrek sankcije. Obrazložitev predloga naj ne bi bila potrebna le takrat, ko je v zakonu stranska sankcija določena kot obligatorna. Glede na to, da v prometni nesreči nihče ni bil poškodovan in je nastala le materialna škoda, bi po oceni sodišča v predmetni zadevi lahko izvedli tudi hitri postopek.

3.Prekrškovni organ je vložil zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti. V njej navaja, da se z odločitvijo sodišča ne strinja, saj je bila prometna nesreča povzročena s prekrškom, za katerega so poleg globe predpisane tudi kazenske točke, iz česar izhaja, da ne gre za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo. Glede na navedeno je prekrškovni organ ocenil, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po ZP-1. Razlaga sodišča, da je za odločanje o obravnavani zadevi podana stvarna pristojnost prekrškovnega organa za odločanje v hitrem postopku, naj bi bila v nasprotju s prvo alinejo drugega odstavka 52. člena ZP-1.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.Razmejitev pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodišči ureja 52. člen ZP-1. Po prvi alineji drugega odstavka navedenega člena hitri postopek ni dovoljen, če predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije. Prekrškovni organ mora v skladu s četrtim odstavkom 105. člena ZP-1 v obdolžilnem predlogu obrazložiti, zakaj ocenjuje, da so podani pogoji za njen izrek.

6.Prekrškovni organ je vložil obdolžilni predlog zaradi storitve prekrška po petem odstavku 30. člena ZVCP-1 v zvezi s prvim odstavkom 234. člena ZVCP-1, za katerega so bile poleg globe predpisane tudi kazenske točke v cestnem prometu. Hkrati je na podlagi prvega odstavka 234. člena, ki je kot fakultativno stransko sankcijo določal prepoved vožnje motornega vozila, predlagal izrek te sankcije. Stranska sankcija prepoved vožnje motornega vozila se lahko izreče pod pogoji, določenimi v 23. členu ZP-1. Zaradi ocene prekrškovnega organa, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za izrek fakultativno odločene stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, je na podlagi prve alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 podana pristojnost sodišča. Prekrškovni organ mora v obdolžilnem predlogu podati o tem obrazloženo oceno (četrti odstavek 105. člena ZP-1). Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da mora sodišče obdolžilni predlog, kljub temu da prekrškovni organ ni podal obrazložene ocene iz četrtega odstavka 105. člena ZP-1, obravnavati kot nepopoln predlog in z njim ravnati v skladu s prvim odstavkom 106. člena ZP-1. Ta sodišču nalaga, da predlagatelja pozove, naj obdolžilni predlog v roku dopolni.

7.Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje v postopku o prekršku, opisanem v obdolžilnem predlogu Postaje prometne policije Maribor, pristojno Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

Opombe:

[1]ZVCP-1 je že prenehal veljati. Nadomestili so ga štirje zakoni: Zakon o motornih vozilih (Uradni list RS, 106/10 – ZMV), Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 – ZCes-1), Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10 – ZPrCP) in Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 109/10 – ZVoz). Vsi zakoni so začeli veljati 1. 4. 2011 in se uporabljati 1. 7. 2011.

[2]Prvi odstavek 23. člena ZP-1 določa: "Za prekršek zoper varnost cestnega prometa, s katerim je povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane škodljiva posledica, se sme predpisati sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije."

[3]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. P-36/09 z dne 13. 5. 2010 (Uradni list RS, št. 42/10).